Papež britanskim politikom o pomanjkanje trdnih etičnih temeljev

Cerkev po svetu | 17.09.2010, 02:04 Marta Jerebič

Papež Benedikt XVI. je imel drugi dan obiska v Veliki Britaniji na programu kar pet srečanj. Na univerzi sv. Marije v Twickenhamu v Londonu se je srečal s predstavniki redovnih družb, ki delujejo na področju vzgoje. Nato je nagovoril približno štiri tisoč mladih - šolarjev, dijakov in študentov. Na isti univerzi se je srečal tudi s predstavniki drugih ver.

V palači Lambeth je popoldne obiskal anglikanskega primasa, canterburyjskega nadškofa Rowana Williamsa. Medijsko zanimanje pa je sicer najbolj veljo za papežev nagovor civilni družbi v westminstrski palači.

Kot poročajo tuji mediji, so v Londonu zaradi teroristične grožnje papežu Benediktu XVI. davi aretirali pet moških, starih od 26 do 50 let. Policija je pojasnila, da so podatke o morebitnem napadu dobili ponoči, sledila pa je oborožena operacija, v kateri so aretirali pet ljudi, ki so jih že zaslišali, niso pa še bili obtoženi. Drugih podrobnosti londonska policija ni razkrila. Aretirani naj bi bili arabske narodnosti.

Sicer pa so svetega očeta kljub nasprotnim medijskim napovedim zelo toplo sprejeli. Njegovo vožnjo z avtomobilom je na obeh straneh ceste spremljalo več kot 100 tisoč ljudi, ki so vzklikali in mahali z zastavami. Pri tem ni bilo videti protestov. Ta številka pomeni, da je bil na ulici vsak peti izmed 500 tisoč prebivalcev Edinburgha.

19:15 Ekumensko bogoslužje v westminstrski opatiji

Pričevati za Kristusa v družbi, ki nasprotuje krščanstvu

Na predvečer tretjega dne apostolskega potovanja v Veliki Britaniji je sveti oče v westminstrski opatiji vodil ekumensko bogoslužje. V nagovoru po molitvi večernic je poudaril, da letos obhajamo 100-letnico skupnih ekumenskih zavzemanj, katerih začetek je zaznamovala edinburška konferenca.

Kljub velikim korakom, ki so bili storjeni v zadnjih letih, pa nas po papeževih besedah na poti do edinosti čaka še veliko dela. V današnjem svetu, ki ga zaznamujeta vedno večja medsebojna odvisnost in solidarnost smo po papeževih besedah poklicani še bolj prepričljivo oznanjati, da je naša svoboda v Kristusu ter vsem predlagati resnico evangelija, ki je ključ za pristen človeški razvoj. "V družbi, ki je postala indiferentna, ali pa celo sovražna do krščanskega sporočila, smo še bolj poklicani ponuditi veselo in prepričljivo pričevanje upanja, ki je v nas", je dejal papež.

Papež – poklican k zavzemanju za edinost celotne Cerkve

Kot kristjani smo poklicani odgovoriti na izzive sodobne družbe in ostati zvesti božji besedi, je dejal sveti oče. To je namreč beseda resnice in zato od nas zahteva pokorščino, ki nas bo skupaj vodila do globljega razumevanja Gospodove volje. Gre za pokorščino, ki naj se ne bi prilagajala duhu časa. "To besedo spodbude bi vam rad zapustil nocoj v zvestobi mojemu poslanstvu rimskega škofa in Petrovega naslednika, ki ima še posebno skrb za edinost Kristusove črede", je zbranim kristjanom različnih cerkva še dejal sveti oče. Posebej ganljiv je bil trenutek bratskega objema med anglikanskim primasom in papežem, ki ga je pospremilo navdušeno ploskanje vseh prisotnih kot znamenje želje po edinosti med cerkvami.

Anglikanski primas Rowan Williams je poudaril svojo željo po zavzemanju za skupno dobro z vsemi kristjani. Naj vaše bivanje med nami vse nas napolni z novo močjo, ki jo potrebujemo, da bomo pričevali o našem prepričanju, da v odnosu z Bogom lahko ljudje rastejo v polni svobodi in lepoti duha.

18:30 Nagovor civilni družbi v westminstrski palači

Vloga vere v politiki: osvetljuje uporabo razuma pri odkrivanju objektivnih moralnih načel

Papež Benedikt XVI. se je drugi dan obiska v westminstrski palači srečal s predstavniki britanske družbe, vključno z diplomatskim zborom, politiki, akademiki, poslovneži. Med drugimi se je srečanja udeležil tudi nekdanja britanska premiera Tony Blair in Margaret Thatcher.

Westminstrska palača, kjer je potekalo srečanje, je zgradba edinstvenega pomena za civilno in politično zgodovino prebivalcev britanskih otokov. Na tem mestu je imel stoletja svoj sedež parlament, ki je globoko vplival na razvoj demokratične oblike oblasti. Britanski common law je še danes temelj pravnih sistemov po mnogih državah sveta. Vizija pravic in dolžnosti države in posameznika ter ločenost različnih vej oblasti, ki je tu dozorela, pa predstavlja navdih za mnoge po vsem svetu.

Sveti oče se je v tem nagovoru najprej spomnil na sv. Tomaža Mora, velikega britanskega državnika, ki se je v težkih zgodovinskih časih soočil z večno temo dilemo odnosa med tem, ker je cesarjevega in tem, kar je božjega. Ob tem je razvil razmišljanje o mestu verskega prepričanja znotraj političnega procesa.

Britansko parlamentarno izročilo dolguje veliko "narodnemu nagonu po zmernosti, po želji doseči pristno ravnovesje med legitimnimi zahtevami vlade in pravicami tistih, ki so jim podrejeni". Britanija se je izoblikovala v "pluralno demokracijo, ki pripisuje veliko vrednost svobodi govora, svobodi političnega združevanja in spoštovanju zakonov, ima močan čut za posameznikove pravice in dolžnosti in do enakosti vseh državljanov pred zakonom".

"Kaj lahko vlada razumno zahteva od svojih državljanom in kako daleč lahko sega njena roka", se je nato vprašal papež in pojasnil, da to vprašanje vodi naravnost do etičnih temeljev civilne razprave. Če so moralna načela, ki so podlaga demokratičnim procesom, določena le z družbenim konsenzom, potem je krhkost procesa na dlani, kar je danes pravzaprav največji izziv demokracije. Neustreznost pragmatičnih, kratkoročnih rešitev na zapletena družbena in etična vprašanja je jasno pokazala nedavna globalna finančna kriza. Obstaja široko soglasje glede tega, da je pomanjkanje trdnih etičnih temeljev gospodarske dejavnosti prispevalo k nastanku hudih težav, ki jih sedaj doživljajo milijoni ljudi po vsem svetu. Etična razsežnost politike ime nedvomno dolgoročne posledice, ki jih nobena vlada ne more prezreti. Pozitiven primer tega dejstva najdemo v enem izmed najpomembnejših dosežkov britanskega parlamenta – odpravi trgovanja s sužnji. Kampanja, ki je pripeljala do tega zakonodajnega mejnika, je temeljila na etičnih načelih, ukoreninjenih v naravnem zakonu.

Osrednje vprašanje je, kje je treba iskati etični temelj za politične odločitve? Katoliško izročilo trdi, je poudaril papež, da "so objektivne norme, ki uravnavajo pravilno delovanje, dostopne razumu".

"Vloga vere v političnih razpravah ni toliko v tem, da bi zagotavljala te norme, kot da jih neverujoči ne poznajo, še manj, da bi ponujala konkretne politične rešitve, kar sploh ni v njeni pristojnosti. Vloga vere v politiki je v tem, da pomaga prečistiti in osvetliti uporabo razuma pri odkrivanju objektivnih moralnih načel".

Stranpoti religije, kot sta sektaštvo in fundamentalizem, se pojavijo takrat, kadar "namenimo premalo pozornosti očiščevalni in strukturalni vlogi razuma znotraj religije". Zato papež nenehno poudarja, da "svet razuma in svet vere – svet svetne racionalnosti in svet verskega prepričanja – potrebujeta drug drugega in se ne bi smela bati globokega in trajnega medsebojnega dialoga za dobro naše civilizacije".

Papež je v nadaljevanju govora navedel neke vrste poročilo o sodelovanju med Svetim sedežem in Združenim kraljestvom v zadnjih 65 letih, pri čemer je naštel mednarodni sporazum o trgovanju z orožjem, širjenje demokracije, prizadevanje za odpis dolgov, pravično trgovino in razvojno usmerjeno financiranje, v zadnjem času pa se pojavlja tudi možnost sodelovanja na področju spodbujanja okoljske odgovornosti. Pozdravil je odločitev britanske vlade, da bo do leta 2013 namenjala 0,7% BDP za razvoj, kar vse spada v okvir naraščajoče pripravljenosti do solidarnosti z revnimi v svetu. Sveže razmišljanje na tem področju bo po njegovem prepričanju izboljšalo življenjske pogoje na mnogih pomembnih področjih, kot so proizvodnja hrane, čista voda, odpiranje novih delovnih mest, vzgoja, podpora družinam in osnovno zdravstveno varstvo. Projekt celostnega človeškega napredka vseh narodov sveta je zares tak projekt, ki je 'prevelik, da bi propadel', je pojasnil papež.

17:15 Srečanje z anglikanskim primasom, canterburyjskim nadškofom Rowanom Williamsom v palači Lambeth

Rowan Williams je izpostavil zgodovinsko srečanje med njegovim predhodnikom nadškofom Robertom Runciem in papežem Janezom Pavlom II. Na kraju, kjer je Tomaž iz Centerburyja pričeval za Kristusa, tako da je prelil svojo kri zanj, sta namreč molila za dar edinosti med vsemi kristjani. Tokrat pa je papež Benedikt XVI. omenil predvsem pomen skupnega pričevanja vseh kristjanov za Kristusa v današnji sekularizirani družbi.

Ob obisku canterburyjskega nadškofa Rowana Williamsa je papež spregovoril o razvoju prijateljskih stikov med cerkvama v zadnjih štiridesetih letih odkar obstaja mednarodna Anglo – katoliška komisija. Pri tem je izpostavil izziv, ki se postavlja pred kristjane različnih veroizpovedi v današnji družbi, ki se vedno bolj oddaljuje od svojih krščanskih korenin. Skupaj naj bi pričevali za presežno razsežnost človeka in njegov vesoljni poklic k svetosti, je dejal papež. „Hkrati pa moramo mi kristjani še naprej oznanjati našo vero v edinstvenost odrešenja, ki nam ga je zaslužil Kristus“.

Zatem je omenil še cerkveno razsežnost kardinala Johna Henryja Newmana, ki je svoj pogled na Cerkev najprej oblikoval v anglikanski skupnosti. Prav on nas lahko po papeževih besedah uči kreposti, ki jih ekumenizem danes zahteva: po eni strani ga je spodbujala njegova vest, po drugi strani pa ga je toplina prijateljstva z nekdanjimi kolegi spodbudila, da je skupaj z njimi iskal odgovore na vprašanja, ki so jih ločevala. „V tem istem duhu prijateljstva obnavljamo našo odločitev hoditi vse do edinosti v veri, upanju in ljubezni po volji našega edinega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa“, je še dejal sveti oče.

13:15 Srečanje s predstavniki drugih verstev

Papež Benedikt XVI se je zahvalil za pozdravni nagovor in dobrodošlico glavnega rabina v državi; obenem je judovski skupnosti v Veliki Britaniji in drugod po svetu voščil za spravni dan - Jom Kipúr.

Benedikt XVI. je govor začel z zadovoljstvom nad tem, da lahko spregovori možem in ženam, ki se trudijo za duhovno pričevanje v času, ko življenje po veri ni vedno cenjeno in sprejeto. Dejal je, da so na vseh področjih družbenega življenja potrebni tudi verniki, ki pričajo za to, da „človek ne živi samo od kruha“. Na ta način pripadniki različnih verstev drug ob drugem delajo za skupno dobro človeške družbe. To nas spodbuja k sodelovanju in dialogu.

Po papeževih besedah si na duhovni ravni, na različne načine vsi prizadevamo najti odgovor na zadnji smisel človekovega bivanja. Zatem je spomnil na Svetega Avguština, ki je v tem iskanju prišel do ugotovitve: „Zase si nas ustvaril, Gospod in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi.“ Ob tem tudi mi spoznavamo, da pobuda prihaja od Gospoda in ne od človeka. On je položil v naša srca hrepenenje, ki nas spodbuja k iskanju.

Zatem je Benedikt XVI. nadaljeval, da nam znanost ne daje končnih odgovorov na vprašanja, ki se nam porajajo, četudi odkrije marsikaj v korist človeštva. Spomnil je na svetopisemsko poročilo o stvarjenju sveta in božje naročilo prvemu človeku, naj si podvrže zemljo, jo izkorišča in raziskuje, da bi odkril „višje dobro“. V krščanski veri je to „višje dobro“ izraženo v ljubezni do Boga in do bližnjega. Tudi nam je zaupan ta svet, da ga upravljamo, vendar vedno z mislijo na višje dobro; ne smemo ga izkoriščati v sebične namene.

V tem smislu nam vera pomaga, da ne ostajamo le v materialnem svetu ampak se gibljemo tudi v duhovnem. V njem spoznavamo in se odločamo za vrednote, ki nas spodbujajo k plemenitosti, velikodušnosti in delu v korist celotne človeške družine. Te nas usmerjajo k temu, da spoštujemo in cenimo drug drugega - tudi vernike religij, ki se razlikujejo od naše.

Benedikt XVI. je spomnil, da je katoliška Cerkev z II. vatikanskim koncilom še bolj zavzeto stopila na pot sodelovanja in dialoga z drugimi verstvi. Za uspešen dialog in prizadevanje za skupno dobro je potrebno vzajemno sodelovanje vseh strani. Žal se ponekod po svetu dogaja, da pripadniki različnih verstev tega niso zmožni. Šele ko bodo spoštovali in sprejemali drug drugega, bodo lahko skupaj delali za mir in bodo žive priče pred svetom.

Za tak dialog je potrebno priti skupaj na številnih področjih in ne le razpravljati o njem. Treba je preprosto živeti drug z drugem in se učiti drug od drugega na tak način, da napredujemo v medsebojnem spoznavanju in spoštovanju. Potrebno je najti konkretne oblike sodelovanja pri dejanjih, ki utrjujejo mir, socialno pravičnost in ohranjajo stvarstvo tudi prihodnjim rodovom. Tak dialog vključuje zavzemanje za dostojanstvo človeškega življenja od spočetja do smrti. Tudi na verskem področju ne zadostujejo le teološke razprave; potrebno je, da znamo deliti duhovno bogastvo tudi v praksi, skupaj moliti, se veseliti in ljubiti. Zatem je papež omenil številne pobude, ki že zdaj krepijo medverski dialog v Veliki Britaniji in drugod po svetu. Spomnil je še na dokument katoliških škofov Anglije in Walesa „Prepoznati Boga v prijatelju in tujcu“, ki vabi k tovrstnemu dialogu.

Ob koncu nagovora je Benedikt XVI. zbranim zagotovil, da želi katoliška Cerkev tudi v prihodnje hoditi po poti dialoga, medsebojnega sodelovanja in spoštovanja. Katoličani, tako v Veliki Britaniji kot drugod po svetu, si bodo še naprej prizadevali graditi mostove prijateljstva do drugih verstev, zdraviti stare rane in spodbujati zaupanje med posamezniki in skupnostmi. Zatem se je še enkrat zahvalil za dobrodošlico in za to, da je lahko z navzočimi delil svoje poglede na dialog ter jim zaželel naj jih spremlja božji blagoslov.

11.00 – St. Mary's University college: srečanje s predstavniki katoliške vzgoje, učenci, dijaki in študenti

Benedikt XVI. mlade pozval k svetosti

Papež Benedikt XVI. je drugi dan v Veliki Britaniji začel z obiskom na kolidžu univerze sv. Marije v Twickenhamu v Londonu. Najprej se je srečal z učitelji in predstavniki redovnih družb, ki delujejo na področju vzgoje. V nagovoru jim je dejal, da redovniki in redovnice lahko dajejo edinstven prispevek vzgoji. Zahvalil se je tudi vsem tistim, katerih naloga je, da v šolah zagotavljajo varno okolje za otroke.

Nato pa je nagovoril približno 4 tisoč mladih – učencev, dijakov in študentov, ki jih je pozval k svetosti. Upam, da je med vami, ki me danes poslušate, tudi kakšen bodoči svetnik 21. stoletja,“ je dejal papež. Treba je imeti pogum, da svoja najgloblja hrepenenja položimo v Boga, ne pa v denar, kariero, zemeljski uspeh, ali odnose z drugimi.

„Vsi si želimo sreče, vendar pa je ena največjih tragedij tega sveta ta, da je mnogi ljudje nikoli ne najdejo, saj jo iščejo na napačnih krajih.“ Odgovor pa je zelo preprost, poudarja papež – pravo srečo najdemo le v Bogu, ki nas vabi, da odgovorimo na njegovo ljubezen.

„Vsi veste, kako je, ko srečate zanimivo in privlačno osebo in si želite, da bi bili njegov prijatelj. Upate, da vas bo imel tudi on za privlačno in zanimivo osebo ter bi želel postati vaš prijatelj. Bog si želi vašega prijateljstva in ko vstopite v prijateljstvo z njim, se vse v vašem življenju začenja spreminjati," je dejal papež in nato naštel nekaj primerov spremenjenega razmišljanja. Pohlep, egoizem in vse druge grehe vidimo takšne, kot dejansko so – uničujoče in nevarne težnje, ki povzročajo globoko trpljenje in veliko škodo. Ob prijateljstvu z Bogom občutimo sočutje do ljudi v težavah in si želimo nekaj storiti zanje. Želimo pomagati revnim in lačnim, želimo postati prijazni in radodarni. „In ko postane to za vas pomembno, ste že na dobri poti, da postanete svetniki.“

Papež je mlade pozval, naj si ne prizadevajo biti le dobri študentje, ampak tudi dobri državljani in ljudje. Ko se bodo odločali za določen poklic, morajo vedno imeti pred seboj dejstvo, da je nek predmet študija del širše slike in da na stvari ne smejo nikoli gledati omejeno. Svet potrebuje dobre znanstvenike, vendar pa znanstveni pogled postane nevarno omejen, če se ne zmeni za versko ali etično razsežnost življenja. Enako vera postane omejena, če zavrača pristen prispevek znanosti za naše razumevanje sveta. Potrebujemo dobre znanstvenike, filozofe in ekonomiste, vendar pa nas le-ti lahko vodijo na stranpota, če je njihovo dojemanje človeškega življenja znotraj njihovega področja delovanja osredotočena le na en ozek vidik. Katoliške šole bi morale po papeževih besedah vsem študentom pomagati, da postanejo svetniki. Obiskujejo jih tudi številni nekatoličani, zato so prav oni opomnik katoličanom o širši sliki, ki obstaja zunaj šole. Prav tako mora biti spoštovanje do drugih verskih izročil med vrednotami, ki se poučujejo na katoliški šoli.

Papež je na koncu izrazil upanje, da se bo z mnogimi, ki jih je danes nagovoril, znova srečal tudi na svetovnem dnevu mladih avgusta prihodnje leto v Madridu.

Srečanje papeža s katoliškim svetom so prek interneta prenašali po vseh katoliških šolah v Veliki Britaniji. Številni otroci pa so svetega očeta lahko pozdravili ob vhodu v univerzitetni kompleks. Dogodka se je udeležil tudi britanski minister za šolstvo, ob tej priložnosti pa so uradno odprli fundacijo Janeza Pavla II. za šport. Benedikt XVI. je blagoslovil tudi stavbo, ki jo bodo uporabljali med olimpijskimi igrami v Londonu leta 2012.

Povzetek prvega dneva papeževega obiska v Veliki Britaniji

Papež Benedikt XVI. je svoje 17. mednarodno potovanje z naslovom Srce govori srcu začel včeraj v Edinburghu na Škotskem, kjer ga je sprejela britanska kraljica Elizabeta II.

V pozdravnem nagovoru je papež spregovoril o pomenu krščanskih korenin Velike Britanije, ki so zaznamovale življenje dežele skozi stoletja. Angleški in škotski monarhi so bili že od začetkov kristjani, med njimi pa so tudi izredni svetniki, ki so v luči evangelija delali za dobro naroda. Tako je krščansko sporočilo postalo del jezika, misli in kulture. Vera pa ostaja močna sila za dobro vašega kraljestva, je dejal papež, tako za verne kot tudi za neverne. Kraljica Elizabeta II. je v svojem nagovoru poudarila potrebo po večjem medsebojnem zaupanjem med verami. Po njenih besedah se je od časa obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1982 na tem področju veliko spremenilo na bolje. Pri tem je pohvalila vlogo katoliške Cerkve na področju boja proti revščini.

Vrhunec prvega dne je bila sveta maša, ki jo je papež Benedikt XVI. daroval v Glasgowu nedaleč od kraja, kjer se je s Škoti pred skoraj 30-imi leti srečal Janez Pavel II. V pridigi več kot 65.000 zbranim vernikom je spregovoril o sodelovanju med različnimi krščanskimi skupnostmi pri ohranjanju krščanske dediščine, o pomembni vlogi in prispevku katoliškega šolstva ter o evangelizaciji kulture. "Nekateri si prizadevajo, da bi versko prepričanje izključili iz javne razprave in ga potisnili v zasebno sfero ali ga prikazali kot grožnjo enakosti in svobodi. Vendar pa je vera pravzaprav zagotovilo pristne svobode in spoštovanja,“ je povedal papež in ob tem laike pozval, naj "ne bodo le vzor vere v javnosti, ampak naj se zavzamejo tudi za širjenje verske modrosti in vizije na javnem področju".

Več o obisku