Nov zakon o medijih
Slovenija
V predlogu novega Zakona o medijih je med drugim zapisano, da bodo na razpisih za finančno pomoč mediji ocenjeni po novih kriterijih. Eden od takšnih kriterijev je t.i. "raznolikost medijskih vsebin"
Ta kriterij vključuje tudi zastopanost istospolnih manjšin v medijih. Zavod za družino in kulturo življenja zato poziva državljane, da ministrici za kulturo Majdi Širca napišejo svoj protest zoper takšen kriterij.
V predlogu novega zakona o medijih najdemo pojem oz. kriterij "raznolikosti medijskih vsebin" in "kulturni pluralizem". Kaj se dejansko skriva pod tema pojmoma, govorita dve točki. V točki 49 je zapisano, da medijski pluralizem pomeni "raznolikost medijskih vsebin v izražanju političnih, gospodarskih, kulturnih, lokalnih, regionalnih, manjšinskih in drugih pogledov." Kulturni pluralizem po omenjenem zakonu pomeni zastopanost kulturnih in socialnih skupin, vključno etničnih, jezikovnih, nacionalnih in religioznih manjšin, invalidov, žensk in istospolnih manjšin v medijih. Politični pluralizem pa pomeni zastopanost različnih političnih in ideoloških skupin ter različnih vidikov družbenega življenja, vključno z izraženimi manjšinskimi mnenji in interesi.
Medijske hiše, časopisi, televizije, spletni portali in radijske postaje bodo torej sofinancirani tudi glede na to, kako bodo v svoje sheme vključevali poglede "istospolnih manjšin". Vse to v praksi pomeni, da bodo glavne aktivistične organizacije za kampanjo spornega družinskega zakonika imele še večji vpliv na medijske vsebine, je zapisano na spletni strani 24kul.si.
Ob tem kot problematično navajajo tudi dejstvo, da se istospolnim aktivistom daje status manjšine. Po naši ustavi in pravnem redu namreč obstajata samo dve manjšini - to sta italijanska in madžarska.
Na predlog novega zakona o medijih se je oglasil tudi poslanec SDS Branko Grims. V poslanskem pismu je poudaril, da če bo nov zakon sprejet v predlagani obliki, bo onemogočal objave zgodb, kot je bila zgodba o bulmastifih.
Po njegovem mnenju zakon pomeni dejansko ideološko oživljanje socializma na medijskem področju, zniževanje že doseženih standardov, hkrati pa grobo posega v nekatere temeljne človekove in ustavne pravice. Najbolj očitno protiustavno je po njegovem mnenju določilo, po katerem bi lahko Agencija za pošto in elektronske komunikacije v upravnem postopku omejila ali celo prepovedala delovanje določenih medijev, ki bi razširjali sporne vsebine oziroma vse tisto, kar pojmujemo pod izrazom sovražni govor. Poslanec ob tem opozarja, da je v slovenskem pravnem redu kaj takega dopustno, vendar le pogojno in res izjemoma v skrajnih primerih ter na osnovi pravnomočne sodne odločbe.
