Pahor: Fašizem je bil prvi totalitarizem v preteklem stoletju
Slovenija
23. avgust je vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Državne slovesnosti na kateri bi se spomnili grozot fašizma, nacizma in komunizma ne bo, jo pa letos že drugič zapored, tokrat v Štanjelu pripravlja Študijski center za narodno spravo. Prireditev bo v ponedeljek, dan pred tem pa se bodo žrtev totalitarnih režimov spomnili s sveto mašo in zborom za vrednote tudi v Laškem.
Dan spomina na milijone žrtev fašizma, nacizma in komunizma bo letos med članicami Evropske unije obeležen drugič. Slovenija ga je lani obeležili le na gradu Rajhenburg v Brestanici, in sicer je Študijski center za narodno spravo z Muzejem novejše zgodovine, občino Krško in TV Slovenija predvajal film Maje Weiss “Angela Vode, Skriti spomin”.
Letos bo slovesnost na gradu Štanjel, v ospredje pa so postavili dve obletnici: 90 let od požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu in 80. obletnico bazoviških žrtev. Prav zato sta letos med organizatorji tudi občina Komen in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Župan Uroš Slamič je dejal: „Mislim, da je to naša obveza do vseh žrtev, da se jih na ta dan spomnimo, kajti preveč časa so bile zamolčane.“
Pahor: Slovenščina je obstala samo še na ravni cerkvenega življenja
Medtem, ko so na lanski slovesnosti postavili v ospredje žrtve komunizma, bodo letos bolj žrtve fašizma in nacizma. Eden vidnih članov društva slovenskih izobražencev v Trstu Sergij Pahor je tako dejal: „Fašizem je bil prvi totalitarizem v preteklem stoletju in mi smo bili tudi njegove prve žrtve. Ne samo zaradi požiga narodnega doma - v tistem kratkem obdobju je zgorelo drugih 17 naših kulturnih ustanov - toda, kar je sledilo je bilo še hujše, sledil je razpust vsega, kar je bilo organiziranega v slovenskem manjšinskem okolju,“ je povedal Pahor in ob tem spomnil na vlogo, ki so jo v tistem času imeli slovenski duhovniki. „Slovenščina je obstala samo še na ravni cerkvenega življenja. V cerkvah so lahko Slovenci še molili in peli v svojem jeziku, zato si je primorska duhovščina pridobila tudi veliko zaslug za ohranjanje slovenskega duha in besede na primorskem.“
Predstavitev vmesnega poročila o pobojih iz leta 1996
Pred dnevom spomina je inštitut Jožeta Pučnika izdal tudi vmesno poročilo o raziskovanju povojnih pobojev. Komisijo v mandatu Državnega zbora 1993 in 1996 je vodil Jože Pučnik. „Čeprav se komisija ni zedinila v politični oceni zbranega gradiva, prav tako ni prišla dlje o povojnih množičnih poboje - prav zato se poročilo imenuje vmesno - imamo vsekakor opravka z dokumentom, ki je verodostojen in grozljiv in kaže na nasilje totalitarne oblasti,“ je povedala Mateja Jančar, ki je vmesno poročilo skupaj z Jernejem Letnarjem Černičem tudi uredila.
Valič: Mi smo želeli sodelovanje slovenskega parlamenta, do tega žal še ni prišlo
Direktorica študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je pred ponedeljkovo slovesnostjo izrazila upanje, da bo do nje kdaj prišlo tudi na državni ravni. „V letošnjem letu je evropski parlament poslal poseben signal, poziv skupine parlamentarcev vsem parlamentom EU, tudi slovenskemu. Mi smo želeli sodelovanje slovenskega parlamenta, do tega žal še ni prišlo,“ je povedala Valičeva. Po njenih besedah so v Štanjel povabili tudi številne slovenske politike. Do sedaj je udeležbo potrdila zgolj ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. „Mnogo povabljenih se je opravičilo. Med drugim se je opravičil dr. Danilo Türk, prejeli smo opravičilo dr. Pavla Gantarja, prejeli smo opravičilo nekaterih ministrov, svojo udeležbo je potrdila dr. Ljubica Jelušič, obrambna ministrica,“ je pojasnila Valičeva in dodala, da predsednik vlade svoje udeležbe še ni potrdil, med vabljenimi so tudi predstavniki cerkve in podpredsednik Evropskega parlamenta Lászlo Tökes.
Ločeno bo spominska slovesnost- pripravlja jo NSi - že v nedeljo popoldne v Laškem. Sveto mašo bo daroval mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek, po njej pa bodo na trgu pred cerkvijo spregovorili predsednica Ljudmila Novak, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Jože Trontelj in direktorica Centra za narodno spravo Andreja Valič.
