FOTO: Nadškof Stres in premier Pahor sta sej poklonila žrtvam v Hudi jami

Cerkev na Slovenskem | 24.07.2010, 16:46

Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres in predsednik vlade Borut Pahor sta se v soboto poklonila žrtvam povojnega nasilja v Barbara rovu v Hudi jami pri Laškem in žrtvam nacizma v Starem Piskru v Celju.

Čeprav bi poklon žrtvam komunizma v Barbara rovu pri Laškem in žrtvam nacizma v celjskem Starem piskru, pričakovali prihodnji mesec, ko bomo obhajali evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov, sta predsednik slovenske škofovske konference nadškof Stres in premier Pahor s svojim obiskom presenetila. Prvi je dejal, da do pobitih v rovu čuti globoko spoštovanje, drugi pa, da je dolžnost države, da v Hudi jami opravi peitetni pokop trupel.

„Ne samo to, da so izgubili življenje, ampak, da so izgubili pravico, se pravi niso se mogli braniti, bili so nemočni. Zato sem predsedniku vlade zelo hvaležen, da sva lahko skupaj obiskala dva taka kraja - Huda jama, ki nas je vse presunila pred dobrima dvema letoma in pa Stari pisker -, da sva lahko naredila to dejanje, ki ostaja na ravni tistega, kar je najbolj temeljno, to je moralne zgroženosti, nad tem kar se je dogajalo, tega sočutja, ki ga dolgujemo vsi tem ljudem, ki so v takih strahotnih okoliščinah izgubljali življenje, to je tisto, kar je najpomembnejše,“ je dejal nadškof Stres, ki verjame, da bo premier naredi vse, da bodo tisti, ki so v Hudi jami končali v strahotnih okoliščinah, dobili vsaj tisto spoštovanje, ki ga zaslužijo in do katerega imajo pravico po smrti. Kot je dejal, je vedno zgrožen, ko prebira spomine na leta med in po vojni, ter na zgodbe številnih sorojakov, ki so trpeli zaradi domoljubja in resnice.

„Ko smo priče v zadnjem času razkritjem strašnih stvari, bodisi, da so se dogajale med vojno, da so bile zgodbe o nasilju okupatorja nad slovenskimi domoljubi, bodisi, da so bile tragedije povezne z bratomorno vojno, bodisi, da so bile tragedije povezane z nasiljem povojnega režima nad politični nasprotniki, da smo postali bistveno bolj občutljivi za to, bistveno bolj senzibilni. Kadarkoli smo priče novim razkrijem, se mi zdi, smo bolj moralno šokirani. Kar kaže na to, da kot narod dozorevamo, smo sposobni soočiti se z novimi razkritji naj bodo še tako strašna in boleča, nas to prizadene. Hkrati pa si želimo, da bi se s s tem spominom soočili in da bi ga na nek primeren, pieteten način tudi umestili v našo zgodovinsko zavest,“ pa je v izjavi poudaril predsednik vlade in dodal, da tega, kar se je zgodilo, ne moremo popraviti, zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa se iz nje kaj naučimo. Vse, kar pomeni temno senco v naši zgodovini, bo namreč po njegovih besedah opomin pred tem, da nas skušnjave v prihodnje ne bi znova zanesle v podobna ravnanja. Sam sicer ne ve, ali bo javnost tako razumela njuno gesto z nadškofom Stresom.

Ali pomeni sobotni dogodek korak bližje k spravi ni jasno, saj o njej neposrednega govora ni bilo, na vprašanja pa tako nadškof Stres kot premier Pahor nista odgovarjala. Je pa celjski škof Stanislav Lipovšek, ki se je prav tako udeležil dogodka na vprašanje o spravi povedal: „Bog daj, da je tudi to znamenje, naš res takšen spoštljiv, poduhovljen odnos do naših rajnih. To je tudi že prvi korak. Sprava z rajnimi in tudi seveda z živimi.“

Sobotni poklon bo zagotovo prelomen tako za politiko, kot njeno sodelovanje s Cerkvijo. Zanimivo pa je, da poleg ni bilo predsednika države Danila Türka, ki je pred dvema letoma odkritje v Hudi jami označil za drugorazredno temo, sam pa se je žrtvam poklonim šele več mesecev po odkritju, na lanski praznik Vseh svetih.

Kaj se je zgodilo v Hudi jami v Strem pisku?

Spomnimo, da so v Barbara rovu v Hudi Jami pri Laškem našli posmrtne ostanke skupaj 430 ljudi, predvidevajo pa, da so v rovu posmrtni ostanki približno 2500 ljudi. Z grobiščem se je ukvarjalo tudi celjsko tožilstvo, ki je preiskovalo kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper človečnost, ki je bilo storjeno v povojnem času. V Starem Piskru v Celju pa so na so nacisti v letih 1941 in 1942 ustrelili 374 talcev.

Vabljeni k ogledu fotogalerije!

Ta mesec našli še 10 grobišč žrtev povojnih pobojev, štiri množična

Vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs je v Hudi jami pri Laškem dejal, da so ta mesec našli 10 grobišč posmrtnih ostankov. Od teh so štiri množična; v Novih Tepanjah, Šoštanju, Velenju in v Košnici pri Celju, kjer je posmrtnih ostankov najmanj 600, domnevno pa okoli 1000. Za ureditev kostnice v Barbara rovu pa poteka javno naročilo.

Javno naročilo, po katerem naj bi del jamskih prostorov v rovu sv. Barbare uredili v neko dostojno kostnico za vse posmrtne ostanke, ki so tam že najdeni in ki še bodo, je bilo objavljeno pretekli teden. Dostojna ureditev posmrtnih ostankov v jami je sedaj prioriteta, je Štrovs povedal potem, ko sta se žrtvam v Hudi jami prvič skupaj poklonila premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Po Štrovsovih besedah morajo del prostorov urediti v dostojno kostnico, potem se bodo dela nadaljevala. "Dokler ne bodo vse žrtve najdene, te zgodbe ne bo konec," je prepričan. Dodaja še, da bo kostnica za vse, ki so že najdeni, urejena do jeseni letos, za to je dovolj tudi državnega denarja. Po Štrovsovih ocenah manj kot pol milijona evrov.

Vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ocenjuje, da je sedanja vlada pri odkrivanju grobišč povojnih pobojev bolj učinkovita kot prejšnja. Pod to vlado po Štrovsovih besedah med drugim intenzivno teče tudi sondiranje.

Glede preiskave v Barbara rovu je pojasnil, da sta ob koncu preteklega meseca tožilec in preiskovalni sodnik obvestila ministrstvo, da je terenski del preiskave zaključen. Jama je sedaj prosta in je v upravi ministrstva, ki je dolžno jamo urediti v dostojno počivališče za vse tukaj najdene posmrtne ostanke, še pravi Štrovs.

Po njegovih besedah sta poleg rova še dva jaška. V prvem je po domnevah okoli 3000 žrtev, v drugem jašku so opravili izkopavanje do globine čez 20 metrov in niso našli nobenih posmrtnih ostankov. Domnevajo, da je bil zasut že pred letom 1945.