Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote...
| 22.06.2011, 04:59 Blaž Lesnik
Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod ...Lepote naše deželice pod Triglavom bomo – ne odkrivali, kvečjemu brisali prah iz našega spomina nanje: rodovitna zemlja, obilne vode, prostrani gozdovi, visoke gore,.... še in še.
Se jih zavedamo ali so nam samoumevne vse lepote? Akademik France Bernik pravi, da je normalno, da se lepot ne zavedamo v tolikšni meri, ker smo se nanje navadili, v nasprotju s tujci, ki so vzhičeni, ko jih vidijo prvič: "To je v psihologiji človeka, da nas razlike nagovorijo v začetku, potem ko se nanje navadimo, jih ne opazimo več. To raznolikost bi nekdo najgloblje razumel nekdo, ki jo doživi prvič, se pravi tujec, ki pride v našo deželo."
A kljub temu se nam zdi prav, da vse te lepote od časa do časa ozavestimo, jim damo prvo mesto in si jih še enkrat ogledamo. Vabljeni k poslušanju današnjih prispevkov!
06.10h uvodni prispevek (akademik prof. dr. France Bernik)
Pozdravljen, popotnik. Kam bomo usmerili korak, kje začeli? Lepota dežele, kjer živimo, je tako raznolika, da ji ne najdemo para v celi Evropi in širše. Nemogoče jo je celostno zaobjeti v kratkih radijskih prispevkih, ki sva jih tokrat pripravljala Robert Božič in Blaž Lesnik...
07.18h Cankarjevo prgišče in obdelava zemlje
Res je lepa naša dežela, res tu živimo dobri in delavni ljudje in naša pridnost se pozna v obdelanosti skoraj vsake pedi zemlje. Da bi le tako tudi ostalo, pa da bi vsi znali ceniti ta trud, ki ga kmetijstvo in kmetje opravljajo in bi se resnično zavedali, da naloga kmetijstva ni le to, da ga imamo za nekakšen komunalni servis, da je pokrajina lepa, urejena, ampak da je glavni sad vsega tega truda, doma pridelana, okusna, dobra, predvsem pa zelo zdrava hrana.
08.05h Okoljevarstvo in vrednote (naravovarstvenica Marjeta Keršič Svetel)
Zdi se, da nas je na hitrico potešena materialna žeja, ki je tisočletja mučila ta narod siromakov, vendarle potisnila predaleč v povnanjenje, v videz, v imetje...Treba bi bilo vzpostaviti pravilno razmerje med notranjim in zunanjim človekom, to je podobo celostne osebe, iz katere se edino lahko gradita tako posameznik kot narod. O vrednotah in zavedanju ali nezavedanju lepot, ki jih imamo v Sloveniji nepopisno veliko, je spregovorila naravovarstvenica Marjeta Keršič Svetel.
11.40h Varovanje rodovitnih zemljišč (dr. Borut Vrščaj)
Med letoma 2002 in 2007 je bilo v Sloveniji pozidavi vsak dan odmerjenih novih enajst hektarov zemljišč, kar petinšestdeset odstotkov teh zemljišč je bilo prej v kmetijski rabi. Na njih smo torej neposredno ali posredno pridelovali hrano. Bo novi zakon o kmetijskih zemljiščih prinesel rešitev? Odgovarja dr. Borut Vrščaj.
13.35h Bogastvo naših voda (prof. dr. Mihael Toman)
Togi slapovi, ki so onemeli v mirno grozotnem dnu, ki je bilo v davnini jezero. Jezero je odteklo, toda vode niso usahnile. Neskončno je tam bogastvo voda, vrelcev in rose. Silne so pomladne in jesenske povodnji. Tako v otrocih sonca piše pisatelj Ivan Pregelj.
Pokrajinska raznolikost Slovenije se kaže tudi v rečni mreži. Slovenija je z vodo bogata. Po količini, kakovosti ter raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta nima para v Evropi. Spregovoril je Doktor bioloških znanosti in profesor na Biotehniški fakulteti dr. Mihael Toman.
14.30h Prostranost gozdov (gozdar in skavt Tone Lesnik)
Govoriti o gozdu je po eni strani lahko zanimivo, po drugi pa v deželi, kjer je veliko gozdov, zelo vsakdanje. Med proizvodnjimi, socialnimi in ekološkimi funkcijami je tudi estetska funkcija gozda. Ta se dotika pojma lepote. Gozd je kot prevladujoča sestavina slovenske krajine gotovo tudi pomembna sestavina lepote slovenske pokrajine. Gozd bi zagotovo različno opisali ljubitelj narave, pesnik, pisatelj, gozdni delavec, trgovec z lesom, lovec, planinec, prirodoslovni slikar... Lahko domnevamo, da bi ti opisi izhajali iz njihovega odnosa do gozda, ki je po eni strani lahko čisto utilitarističen, po drugi pa je stvar spominov in vtisov. Spregovoril je gozdar in skavt Tone Lesnik.
16.20h Enkratnost gora (prof. dr. Stanko Klinar)
„V globoko žalost zakopan, ozrem se tja v gorenjsko stran – in glej, planine so visoke kakor prej!“ Oton Župančič.
Ali obstaja razlika med tujimi in domačimi gorami? Kaj pomeni Slovencem Triglav kot simbol državnosti, je to res naš očak? Ali bi lahko lepoto gora povezali z lepoto slovenskega jezika? To so tri vprašanja, na katera je odgovoril prof. dr. Stanko Klinar.
16.30h Zaključni prispevek (Robert, Blaž)
Leta 2001 je Andrej Capuder zapisal: „Deset let samostojnosti ni dovolj, da bi se naučili starega pravila, da je država toliko naša, kolikor smo mi njeni.“. Smo na to pripravljeni dvajset let po osamosvojitvi?
