Zbrali so se ob prazniku zavetnice

| 12.06.2010, 06:12 Matjaž Merljak

V nedeljo, 30. maja, smo se zbrali ob novem prazniku naše Matere. Saj nas Marija Pomagaj po svoji čudežni podobi z Brezij, vedno spremlja v slovenski cerkvi v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. Slavje se je začelo v poznih dopoldanskih urah. Postopoma so rojaki napolnili cerkev in se tako pridružili žegnanju.

Slavje smo začeli s sveto mašo za vse žive in pokojne dobrotnike cerkve in Slovenske hiše. Daroval jo je delegat dr. Jure Rode ob somaševanju patra Alojzija Kukavice in župnika Janeza Cukjatija. Med mašno daritvijo je prepeval pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic.

Med pridigo se je dr. Rode ustavil ob praznovanju Svete Trojice, ki je temeljna resnica naše vere. Skrivnost Troedinega Boga lahko lažje razumemo, če opišemo Očeta kot Stvarnika, Sina kot našega Odrešenika in Svetega duha, kot Tretjo Osebo, ki krepi dušo in podpira naše dobre namene. Pot bo lažja, če sprejmemo in verujemo, da so pri Bogu tri Osebe, a je en sam Bog.

Nekaj besed je tudi namenil prazniku 24. maja in nam podal podatke o romanjih podobe Marije Pomagaj z Brezij. Naši predniki so pretrpeli veliko stisk, zato so potrebovali upanje, da bo nekoč boljše. Z velikim zaupanjem so se zatekali k Mariji in v tem upanju za boljšo prihodnost so izdajali časopise, skupno delali in pomagali drugim. Vzpodbujal nas je naj ohranimo tisto zaupanje, ljubezen, spoštovanje, molitve in pesmi do naše božje matere Marije. Tudi je omenil, da včasih zgleda, da je delovanje v organizacijah naravno. Pa ni tako. Prosimo Boga za podporo in večjo sodelovanje.

Po končani mašni daritvi smo se pomaknili v dvorano, kjer so že bile pogrnjene mize. Veličastna podoba naše zavetnice Marije Pomagaj, pred njo pa rdeče in bele rože, so krasile prostor. Preden bi se lotili kosila nam je v dvorani, posvečeni škofu Gregoriju Rožmanu, Jože Novak, v imenu odbora Slovenske hiše, izrekel toplo dobrodošlico. Navzoče je povabil naj začnemo kar s pesmijo. Tako nam je sanmartinski zbor zapel štiri pesmi: Pa se sliš', Stoji vrtec zagrajen, Pesem o rojstvu in Planinsko. Glasovi so se lepo pretakali pod taktirko prof. Lučke Marinček Kastelic in pevci so bili deležni aplavza, ki se je večal ob zaključku vsake skladbe.

Nato je prevzel besedo delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, dr. Jure Rode. Posebno je pozdravil veleposlanika Avguština Vivoda in gospo, ki se poslavljata po štiriletnem mandatu; ter predsednico Zedinjene Slovenije, Alenko Godec.

Glavni namen besed je bila zahvala vsem dobrotnikom in oskrbnikom Slovenske hiše in cerkve Marije Pomagaj. Hvala bivšemu in sedanjemu odboru in vsem tistim, ki stalno ali občasno pomagajo. Spomnil se je pok. Mici Pavli in pok. Micke Ciperle, ki sta bili veliki dobrotnici Slovenske hiše in naših duhovnikov. Opomnil je, naj v tem letu duhovništva premišljujemo, koliko duhovnikov je bilo in kako se je to število v današnjih časih krepko zmanjšalo. Molimo za nove duhovniške poklice.

Po skupni molitvi in blagoslovu so dobrote prihajale na mizo. Po posladku in kramljanju smo se zopet pomaknili v cerkev Marije Pomagaj. Tu so bile pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Za petje je poskrbel Andrej Selan ob spremljavi Janeza Žnidarja pri orglah.

S dušo polno milosti in telesom polnim dobrot smo odšli domov, hvaležni za vse dobro, ki ga rojaki izvajajo v okviru Slovenske hiše.

 

V nedeljo 6. junija pa smo Slovenci imeli referendum. Kot vedno ob priložnostih splošnih volitev in referendumov, smo tudi to pot volili slovenski državljani v Argentini.

Na veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je prispelo do odprtja volišča 57 glasov po pošti. Volišče v prostorih Veleposlaništva se je odprlo tisto nedeljo ob 9. uri.

Na volišču je neposredno glasovalo 610 slovenskih državljanov. Torej je bilo skupaj oddanih 667 glasov. Po zaprtju volišča je volilni odbor preštel glasovnice. Izid glasovanja je za referendumsko vprašanje z besedo »ZA« 34 volivcev (5,15%), z besedo »PROTI« pa 620 (94,85%). Neveljavnih glasovnic je bilo 13.

Kar se tiče glasovanja po pošti, je kar nekaj rojakov zahtevalo volilno gradivo, ki pa ni bilo dostavljeno v redu oziroma pravočasno. Marsikateri ga sploh ni prejel in bil tako prikrajšan za možnost, da odda svoj glas.