Romanja na Staro goro
| Matjaž Merljak
Verniki Nadiških dolin, ki se jim je pridružilo tudi nekaj romarjev iz sosednjih vasi iz Posočja, so poromali k starogorski Materi Božji, ki je bila in ostaja velika slovenska pomočnica, zato bi pričakovali, da bo bogoslužje slovensko in ne takšno zgolj za vzorec.
Tako smo prišli do konca Marijinega meseca, ko se ji dnevno priporočamo pri šmarnicah in prvih letošnjih organiziranih romanjih tudi v našem zamejstvu, kjer se svečanosti udeležuje vse več ljudi iz sosednjih krajev Slovenije. Tako je bilo tudi pri nedavnem romanju k starogorski Materi Božji, veliki priprošnjici, zlasti naših beneških rojakov. Že od leta 2000, odkar romanje organizira špetrska fara, molijo tudi, da bi jim pomagala ohraniti slovensko bogoslužje in vero mladini, da bi ostala še naprej v srcih teh ljudi po svetu ter da izprosi večni mir rajnkim in po želji pokojnega papeža Janeza Pavla II., povabilo k odpuščanju in spravi.
Da je bilo romanje slovensko, dokazuje na transparentu lepo izpisana prošnja romarjev in tudi zapeta pesem: »Lepa si roža Marija!«
Kot ob takih prilikah rad pove msgr. Marino Qualizza, »je zgodovina te deželice pod Matajurjem tudi zelo žalostna, zato je potrebno, da ljudje začutijo, kako so blizu Mariji in ob tem tudi drug drugemu; vsaka vas blizu drugi in lepo je, da so v svetišču vsi srečni in domači, tudi tisti, ki se sicer ne poznajo«.
Kljub temu so bili nekateri verniki žalostni in so pri duhovnikih celo protestirali, da litanije pri procesiji niso bile v domačem jeziku. Sicer pa vemo, da je prav zasluga nekdanjih in mnogih današnjih duhovnikov, da se je obvarovala slovenska beseda skozi vse težke čase, zato se sprašujejo, zakaj bi jo zavrgli danes, ko je slovenski jezik priznan od Cerkve, Evropske unije, države in občin.
