Pogovor z Lojzetom Peterletom | (foto: www.nsi.si)
Peterle: Kristjani in še posebej kmetje so tisti sloj ljudi, ki so v času komunizma najbolj trpeli
Slovenija
„Če ne bi zmagala tista stran, ki je prišla s programom samostojne države, potem bi mi sicer imeli demokratične volitve, vendar bi ostali v Jugoslaviji z vsemi njenimi problemi,“ je v luči nedavnega državnega praznika v pogovoru za Radio Ognjišče povedal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle.
Osamosvojitev nas je povezala kot narod
„Potem ko je koalicija DEMOS prišla na volitve s programom samostojne in demokratične Slovenije in to je bilo potem potrjeno še s plebiscitom – približno 90 odstotkov ljudi se je izrazilo za samostojnost, takrat smo doživeli trenutke enotnosti in jaz sem prepričan, da nas je osamosvojitev povezala kot narod in nas ni razdelila, kot smo se razdelili zaradi revolucije v drugi svetovni vojni,“ je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče povedal predsednik prve demokratično izvoljene vlade Republike Slovenije Lojze Peterle.
Mi smo imeli v DEMOS-u večino, vendar je nismo nikoli uveljavljali v smislu odstotkov
Letos mineva 20 let od prvih demokratičnih volitev. Teh trenutkov se Peterle spominja z besedami: „Priprave na volitve so trajale dolgo časa. Spominjam se tistih časov, ko smo hodili iz krajev v kraj, ustanavljali odbore Slovenskih krščanskih demokratov, pomagali tudi kakšnim drugim pomladnim strankam. Zanimivo je bilo gledati, kako se je prebujala zavest. Med kristjani je bilo sem in tja tudi nekaj odpora do politike, ker so ljudje menili, da to ni za kristjane, da je to za neke druge ljudi, kljub temu smo prebudili toliko kristjanov, da so krščanski demokrati na prvih demokratičnih volitvah znotraj DEMOS-a zmagali. Za marsikoga je bil to presenetljiv rezultat. Jaz sem si ga razložil z dejstvom, da so bili kristjani in še posebej kmetje tisti sloj ljudi, ki so v času komunizma najbolj trpeli, najbolj plačevali davek temu režimu in so se ljudje potem izrazili svobodno tam, kjer jih ni nihče nadzoroval, se pravi v volilni kabini. Zanimivo je, da sta takrat zmagali dve stranki, ki sta se izrecno sklicevali na krščanske vrednote, Slovenski krščanski demokrati in Kmečka zveza, ki jo je vodil Ivan Oman. Mi smo imeli v DEMOS-u večino, vendar je nismo nikoli uveljavljali v smislu odstotkov, nam je šlo za to, da pride v Sloveniji do svobode, da se osamosvojimo, da zaživimo nerazdeljeni in jaz sem vesel, da smo takrat doživeli toliko zaupanja.“
Bila je bolj leva linija, bila je bolj desna linija
Na vprašanje ali bi se DEMOS lahko obdržal dlje, če bi v njem bile zgolj stranke s podobnimi programi, je prvi mandatar dejal, da so bili politični pogledi znotraj strank, ki so se združili v DEMOS, precej različni in da je do razpusta Demokratične opozicije Slovenije prišlo na predlog ljudi iz njegovega levega pola. „Bila je bolj leva linija, bila je bolj desna linija. To se je potem pokazalo julija leta 1991, kmalu po vojni, ko je prišlo do predloga, da se zamenja predsednika vlade, predsednika skupščine in predsednika ustavnega sodišča. Takrat se je videlo, da je začelo iti bolj za vprašanje prestiža, za moč, prevlado, ne pa za to, kaj bomo še naredili skupaj.“
Če bi se danes pri taki polarizaciji osamosvajali, ne vem, če bi v ključnih trenutkih dosegli enotnost
Prvi predsednik slovenske vlade je aktualno politično stanje, v primerjavi z letom 1991, komentiral z besedami, češ, da je takrat čutil med strankami, čeprav jih je bilo več, več žara, volje, korajže za spremembe. „Jaz danes te korajže ne vidim, tudi ne vidim ene resne vizije in strategije. Čutim eno podaljševanje preteklosti, dobesedno vračanje na Titovo cesto,“ je bil jasen Peterle, ki je dodal, da če bi se danes pri taki polarizaciji osamosvajali, „ne vem, če bi v ključnih trenutkih dosegli enotnost. Tudi dejstvo, da se pri odnosu do hrvaške ne moremo poenotiti, potrjuje mojo tezo.“
