Škof Jurij Bizjak
Video: Marija bo prenočila na Polzeli
| 11.06.2010, 20:45
Marija Pomagaj v Savinjski dolini
Marija Pomagaj se je zjutraj odpravila iz župnijske cerkve v Nevljah pri Kamniku na pot proti celjski škofiji. Romala je po poti, kjer so nekoč potovali ljubljanski škofje v svojo rezidenco v Gornji Grad. Marijo z Brezij drugi dan romanja gostijo župnije Ljubno ob Savinji, Šmartno ob Paki in Polzela, kjer bo tudi prenočila.
Njeno pot danes zaznamuje slovesni praznik Srca Jezusovega. S preprostimi besedami lahko povemo, da nas ta dan želi spomniti na Jezusa, ki je od začetka poznal vsakega od nas in nas ljubil do konca v svojem darovanju, trpljenju, smrti na križu in poveličanju. Ob njem je bila ves čas njegova Mati Marija, ki jo je pod križem dal za mater vsemu človeštvu. Slovenci smo se ji priporočali zlasti v preizkušnjah in stiskah in ji preprosto rekli Marija Pomagaj. Zaupanje do nje vsako leto privablja množice v njeno svetišče na Brezjah. Te dni pa se je ona napotila k ljudem, danes prvič k vernikom celjske škofije.
Marija pomagaj prvič sprejeli v celjski škofiji
Pozno sinoči sem se zapeljal v Nevlje, da bi pozdravil Marijo Pomagaj, ki je prenočila v tamkajšnji župnijski cerkvi. Sredi naselja so me ustavili gasilci, češ da ne morem naprej, ker je procesija. Pustil sem avto in peš odšel v smeri od koder se je oglašalo praznično pritrkavanje. Ko se je pri zadnjih hišah s svečkami na okenskih policah odprl razgled, sem zagledal morje lučk, ki so preplavile prostor pred cerkvijo. Milostna podoba se je že vrnila v cerkev. Ljudje so tudi po blagoslovu vztrajali pred cerkvijo, ki je bila nekajkrat premajhna za vse. Šele po enajsti uri, ko se je začela maša, so se razšli, cerkev pa je bila še vedno nabito polna. S takšnimi vtisi smo se zjutraj odpravili na pot proti Ljubnemu ob Savinji. Pred cerkvijo nas je v sončnem jutru pričakal župnik in dekan Martin Pušenjak. Prvi romarji so medtem že sedeli v cerkvenih klopeh in v molitvi čakali na Marijo z Brezij. Ko je končno prišla, je bil prostor pred cerkvijo zapolnjen z verniki. Marijo so pričakali dekanijski duhovniki in ministrantje ter jo v sprevodu pospremili v cerkev Svete Elizabete Ogrske.
Ljubno leži ob sotočju Savinje in njenega levega pritoka Ljubnice. Župnijska cerkev stoji na vzpetini nad reko Savinjo. Do nje pa skozi naselje pelje cesta, ki se rahlo vzpenja. Na njej sem postal pozoren na starejšo ženico v nedeljski obleki, ki ob že precej žgočem soncu stopala navzgor. Ustavila jo je znanka, ki je plela na vrtu ob hiši in jo vprašala kam. „Božja Mati pride!“, ji je odvrnila in pokazala proti cerkvi. Tam so se že zbirali domačini in čakali, kdaj bo prišel kombi z milostno podobo. Tudi sami imajo Marijo v glavnem oltarju bližnje pokopališke cerkve na Resulah. Pogosto jo obiskujejo, so povedali in pokazali z roko proti svetišču na bližnjem hribčku. Tokrat prihaja k nam Marija Pomagaj, so ponavljali v pričakovanju in nestrpno čakali trenutka, ko se bo prikazal avto.
Končno je napočil trenutek milosti za ljubensko župnijo. Zvonovi so naznanili njen prihod. Iz avta pred katerim je stal frančiškan p. Leopold so možje prinesli nosila z Njeno podobo. Župnik z dekanijskimi duhovniki in ministranti je pristopil in sprevod se je napotil v cerkev Sv. Elizabete, kjer je čakalo pripravljeno stojalo. Potem, ko so jo med prepevanjem vseh zbranih še okrasili, se je župnik Martin zahvalil p. Bogdanu, ki mu je izročil v varstvo podobo Marije Pomagaj. Sledila je molitvena ura z litanijami Matere Božje. Škofa Jožefa Smeja, ki naj bi imel nagovor, je zaradi težav z roko nadomestil koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Ob prihodu nam je zaupal, da se je z Marijo z Brezij srečal že v zgodnjem otroštvu, čeprav je z domačimi največkrat romal k Svetogorski Materi Božji. Pri nagovoru pa je spregovoril o Srcu Jezusovem, saj obhajamo njegov praznik. Kot je povedal, "je srce gibalo našega telesa in pri nas nosilec in izvir naših čustev. Ker pa z besedo čustvo označujemo zlasti čustvo ljubezni, nam je srce postalo znamenje ljubezni". Zatem je škof Jurij Bizjak spregovoril o mestih v Svetem pismu, kjer je omenjeno srce. Potem, ko je navedel starozavezne odlomke, se je ustavil še pri novi zavezi in se ustavil pri prizoru na Kalvariji, ko je vojak prebodel Jezusovo stran. Čeprav evangelist ne piše, da je vojak prebodel Jezusovo srce, kljub temu duhovni pisatelji že od srednjega veka naprej govorijo o Jezusovem prebodenem srcu , iz katerega so pritekli studenci življenja in milosti. Kristusova prebodena stran ali njegovo prebodeno srce je najlepše znamenje njegove popolne daritve in žrtve za našo rešitev, je še dejal škof.
Slovesnost se je nadaljevala s sveto mašo, pri kateri se je škofu Juriju Bizjaku pridružilo dvanajst duhovnikov z diakonom. Kipa Srca Jezusovega in Srca Marijinega, na katera je na začetku maše spomnil župnik, sta lepo povezala današnji praznik in Marijo Pomagaj, saj jutri obhajamo Marijino Srce. Škof Bizjak je po evangeliju spregovoril o duhovništvu, saj se danes izteka leto duhovništva. Zbrane je spomnil, da poleg službenega duhovništva poznamo tudi splošno duhovništvo, ki smo ga sprejeli s krstom. Zatem pa je posebno pozornost namenil liku dobrega pastirja, ki je prispodoba za vsakega duhovnika, še posebej pa za škofa. Tako smo romanje Marije Pomagaj na evharistični kongres v Celje povezali z vesoljno Cerkvijo in sklepno slovesnostjo leta duhovništva v Vatikanu, kjer se je svetemu očetu pridružilo na tisoče duhovnikov in škofov z vseh petih celin, tudi iz Slovenije. Maši je sledilo tiho češčenje Marije Pomagaj, dokler se ni odpravila na pot proti Šmartnem ob Paki.
Šmartno ob Paki
Pred župnijsko cerkvijo Sv. Martina v Šmartnem ob Paki nas je pozdravil slavolok z napisom: „Marija Pomagaj, ti si z nami!“ Kljub popoldanski vročini so se verniki začeli zbirati že zelo zgodaj. Marijo so pričakali pred cerkvijo. Gospa Marta je najprej nagovorila Marijo Pomagaj, ki so jo srečevali na Brezjah, zdaj pa je prišla k njim.
Ta dogodek se bo zapisal v zgodovino župnije kot milostni trenutek za vse zbrane in njihove naslednike. Zatem se je zahvalila bratom frančiškanom, ki spremljajo Marijo na njihovi poti in so jo pripeljali tudi v Šmartno. Pri oltarju je milostno podobo sprejel župnik Ivan Napret in se podpisal v knjigo pod dokument, s katerim je ljubljanski nadškof Anton Stres dovolil, da Marija Pomagaj zapusti Brezje in poroma na evharistični kongres v Celje. Župnik, vesel njenega obiska, je z drhtečim glasom začel pripovedovati, kako in kolikokrat je romal k njej sam, z drugimi duhovniki, s svojimi farani...
Zdaj, ko se je za nekaj ur ustavila pri njih, je praznik Srca Jezusovega lepši in sklepni dan leta duhovništva bogatejši. Sledila je molitev rožnega venca, med katerim so verniki prepevali znane Marijine pesmi, ki dan za dnem napolnjujejo brezjansko svetišče pod Dobrčo.
V cerkvi Sv. Martina v Šmartnem se je sredi popoldneva zbranim pridružil mariborski nadškof Franc Kramberger. Po besednem bogoslužju je spregovoril o Srcu Jezusovem, viru življenja in svetosti. Govoril je o odnosih brez srca, brez ljubezni. Spomnil je na Romana Guardinia in njegovo misel, da v sodobnem svetu ni več mesta za srce. In dodal misel Malega princa: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Nadškof Kramberger je dodal še lastno izkušnjo, kako je pred desetletji na zahodni strani Berlinskega zidu bral nemški napis v kričeči rdeči barvi: Krivi so ljudje s polovičnim in deljenim srcem. Nad napisom je bilo narisano veliko živordeče srce. Nadškof Kramberger si je stavek razlagal približno takole: po sredi srca, mojega in tvojega, gre ločnica med dobrim in zlim, med ljubeznijo in sovraštvo, med Bogom in človekom, med človekom in človekom... To ločnico moramo podreti in postati ljudje z nedeljenim srcem. Postati moramo ljudje z novim srcem. Nadškof je zatem spregovoril o Jezusu iz Nazareta, ki je človek z novim srcem, V njem bije srce živega Boga. Jezus ima srce za vsakega človeka. On druži, kar je bilo ločeno, je še dejal nadškof Kramberger. Nagovor je zatem posvetil še prazniku Srca Jezusovega in sklepni slovesnosti leta duhovništva oziroma leta arškega župnika Janeza Vianeja. Češčenje Srca Jezusovega in Marije Pomagaj se je nadaljevalo s praznično sveto mašo. Po njej se je milostna podoba poslovila od Pake in nadaljevala pot v sosednjo župnijo Sv. Marjete na Polzeli.
Marija Pomagaj bo prenočila na Polzeli
Predragi, pozdravljeni na Brezjah! Marija Pomagaj je zdajle tukaj. S temi besedami je p. Bogdan Rus pozdravil vernike, duhovnike in škofa Stanislava Lipovška v župnijski cerkvi na Polzeli. Marija je doživela veličasten sprejem. Sonce, ki je pripekalo čez dan, se je poslavljalo, ko je prispela pred svetišče. Med drugim jo je pričakala množica ministrantov in ministrantk, pevcev in pevk, mož in žena … Sprejemu v cerkvi je sledila sveta maša, kjer so se škofu Stanislavu Lipovšku pridružili duhovniki iz dekanije. Medtem so bratje frančiškani začeli spovedovati, saj so prepričani, da Marija Pomagaj v teh dneh mnogim odpira vrata spovednice. Škof Stanislav Lipovšek je v nagovoru po evangeliju spregovoril o Mariji romarici in njeno pot povezal z evangeljskim odlomkom o njenem obisku pri sorodnici Elizabeti.
Dejal je, da se te dni po nekaterih župnijah naše domovine ponavlja prizor , ki ga poznamo iz Svetega pisma, ko je Marija obiskala svojo sorodnico Elizabeto. Takrat je Elizabeta radostno pozdravila Marijo in vsa vesela dejala: „Od kod meni ta čast, da pride k meni mati mojega Gospoda?“
In zatem je skupaj z verniki razmišljal o tem, zakaj je prišla med nas. V pridigi se je nato ustavil ob danes zaključenem letu duhovnikov in razmišljal:
V Letu duhovnikov smo posebej veliko molili za nove duhovne poklice.In vendar se zdi, da kljub vsemu prizadevanju stvari le počasi napredujejo. Posebej nas vznemirja zaskrbljujoče stanje duhovnih poklicev, ko se zdi, da kriza še kar traja. Ko starejši duhovniki, redovniki in redovnice odhajajo, omagujejo, novih pa ni. In tako imamo kar trideset župnij brez rednega duhovnika in brez ustrezne pastoralne oskrbe. To je problem Cerkve v naši domovini, pa tudi v Evropi. In ta problem želimo danes posebej priporočiti Božji Materi Mariji.
Nagovor pa jezaključil z besedami:
Sestre in bratje, vi ki ste zbrani tu pred milostno podobo brezjanske Matere božje v župnijski cerkvi na Polzeli in vsi, ki ste z nami pri radijskih sprejemnikih, združimo se v molitvi in zaupno prosimo Marijo Pomagaj z Brezij, ki je nocoj skrivnostno med nami, naj bo tudi tokrat naša Mati in Priprošnjica, da bo uslišana naša prošnja in bo SEK obrodil bogate duhovne sadove, za duhovne poklice, za duhovno pomlad Cerkve v naši domovini in v slavo Božjo. Amen.
