Marija Pomagaj v Naklem
Video: Milostna podoba Marije Pomagaj v Naklem, Šenčurju in Nevljah
Cerkev na Slovenskem | 10.06.2010, 23:51
Proti Celju je zjutraj poromala milostna podoba Marije Pomagaj z Brezij, s tem pa se je začela tudi neposredna priprava na nedeljski Slovenski evharistični kongres in beatifikacijo mučenca Alojzija Grozdeta. Dopoldne so se v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah poslovili od milostne podobe. Najprej so jo sprejeli v župnijski cerkvi svetega Petra v Naklem. Slovesnost je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Pesem, molitev, solze v očeh, s tem bi se dalo opisati sprejem milostne podobe v Naklem, temu je sledil nagovor škofa, sveta maša in molitvena ura. Preden se je podoba Marije Pomagaj poslovila z Brezij so rektor svetišča p. Silvin Krajnc, p. Leopold Grčar in urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak podpisali posebno listino, ki potrjuje zgodovinski odhod milostne podobe z Brezij v Celje. Marijo na poti ves čas spremljajo sodelavci Radia Ognjišče z avtomobilom pa jo vozita p. Bogdan Rus in p. Leopold Grčar.
Brezjanska podoba je tako četrtič zapustila svojo baziliko. Pred tem so jo leta 1935 nesli na evharistični kongres v Ljubljano, med vojno so jo skrivali na Trsatu, kamor so romali mnogi Slovenci, leta 1996 pa je romala ob obisku papeža Janeza Pavla II.
Škof Jamnik: Če je torej naše pojmovanje evharistije pristno in iskreno, mora v nas povečati in okrepiti zavest o dostojanstvu prav vsakega človeka
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, je po tem, ko se je vpisal v posebno listino dejal, da češčenje evharistije ni beg pred svetom, nasprotno, le-to je temelj za to, da svet vzamemo resno in se trudimo, za lepe medsebojne odnose, ter ob tem gradimo občestva, kjer posebej čutimo navzočnost Kristusa.
„Ob tem pa je prav, da se zavedamo težav današnjega časa, okoliščin, v katerih govorimo o evharistiji. Današnji znanstveno- tehnični civilizaciji še kako primanjkuje duha molitve, hvaležnosti in ponižnosti. Nagnjeni smo k temu, da bi stvarnost, ki smo ji priče, le ugotavljali, jo opazovali v njenih zakonitostih in jo nato obvladovali za dosego lastnih koristi in ciljev. Resničnost, ki nas obdaja, postane tako le še predmet in materija brez globinske razsežnosti. In čim bolj napreduje takšno enostransko tehniziranje, tem manj je ta stvarnost resnično humani življenjski svet za človeka, kajti vedno bolj hoče iz človeškega življenja izriniti presežnost njegovega bivanja. Izguba čuta za duhovno področje se spreminja v mišljenje in ravnanje, v katerem je vse preračunljivo, vse določeno, vedno manj je prostora za skrivnostne razsežnosti bivanja. V tej zagledanosti in slepi zaverovanosti v lastno logiko, v neki kalup mišljenja, ki si ga človek ustvarja, se skriva velika nevarnost želje po samozadostnosti, kar človeka zapira tako pred bližnjimi kot tudi Bogom,“ meni škof Jamnik.
Po besedah pomožnega škofa se ob češčenju evharistije prepričljivo kaže, kakšno vrednost ima v božjih očeh vsak človek kot naš brat in naša sestra. „Če je torej naše pojmovanje evharistije pristno in iskreno, mora v nas povečati in okrepiti zavest o dostojanstvu prav vsakega človeka. Zavest o tem dostojanstvu pa postane najgloblji nagib za naše razmerje do bližnjega. Tako bomo postajali vedno bolj občutljivi za sleherno trpljenje in stisko ljudi okoli nas, za vsako krivičnost in žalitev. Ob daritvi svete maše se naučimo spoštljivo odkrivati resnico o notranjem človeku, kajti prav ta človekova notranjost postane prebivališče Boga, navzočega v evharistiji,“ je v Naklem povedal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Nadškof Stres: Mučenec je najbolj verodostojen pričevalec, zato smo hvaležni, da smo tudi Slovenci dobili prvega mučenca za katoliško vero
Milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij so po Naklem sprejeli v župnijski cerkvi svetega Jurija v Šenčurju, tam je slovesnost vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je poudaril, da se moramo kristjani vprašati, kdo naj bo Jezusov pričevalec. „Med nami je namreč še vedno veliko ljudi, ki menijo, da so to predvsem duhovniki in škofje skupaj s papežem, pa še redovniki in redovnice, medtem ko pa se drugih članov Božjega ljudstva ta naloga ne tiče oziroma vsaj ne tako močno. Vendar ni tako. Vsak kristjan, ki je krščen in birman, ki je torej postal Božji otrok, Jezusov brat ali sestra in učenec in ki je ravno v ta namen - kakor apostoli na binkošti - prejel pri birmi Svetega Duha, je usposobljen, da postane Jezusov pričevalec in je zato k tej nalogi tudi poklican in zavezan,“ je povedal nadškof Stres in poudaril, da je pričevati nekaj drugega kakor prepričevati.
„Prepričujemo z besedami, pa tudi pričujemo z besedami. Vsekakor k pričevanju sodijo tudi besede. Svojo vero moramo oznanjati, kar pomeni tudi z besedami povedati in izpovedati. Toda za temi besedami je treba stati, stati s svojim življenjem in še posebej s svojim trpljenjem. Tako so pričevali apostoli, tako je za svojo vero v svojega Sina pričevala Devica Marija najbolj takrat, ko je stala pod križem. Zgolj govorjenje, pa naj bo še tako lepo in prikupno, govorniško, ni dovolj,“ meni nadškof Stres, ki je poudaril, "da je pričevalec najbolj verodostojen takrat, ko zaradi svojih stališč tudi trpi, doživlja nasprotovanja ali mogoče celo preganjanje. Največji pričevalci za vero v Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje so bili mučenci in ravno mučence so v prvih stoletjih krščanstva, ko je prevladovalo preganjanje kristjanov in je pomenilo biti kristjan biti v življenjski nevarnosti, imenovali „pričevalce“. Mučenec je najbolj verodostojen pričevalec, zato smo hvaležni, da smo tudi Slovenci dobili prvega mučenca za katoliško vero, najbolj verodostojnega pričevalca, Alojzija Grozdeta,“ je v Šenčurju povedal nadškof Stres in nagovor sklenil z besedami, „da so minila stoletja preganjanja krščanstva in ni bilo več tvegano in nevarno biti kristjan, ko je krščanstvo celo postalo v rimskem cesarstvu državna vera, so nekateri čutili potrebo, da svojemu pričevanju za krščansko vero dajo posebno težo, da pokažejo, da s svojo vero mislijo resno, da so zanjo pripravljeni nekaj prestati, se nečemu pomembnemu odpovedati... ...Že vsakdanje in zvesto krščansko življenje nam prinaša dovolj preizkušenj, da lahko v njih izpričamo svojo vero, upanje in ljubezen do Gospoda in zaradi njega do soljudi.“
Svojo pot bo milostna podoba danes sklenila v Naklem, kjer bo tudi prenočila. V župnijski cerkvi svetega Jurija v Nevljah, kjer bo slovesnost bo vodil novomeški škof Andrej Glavan jo pričakujejo ob 19.45.