Dr. Marjetka Golež Kaučič
Kaj je tebi, mucek mali
Slovenija
V oddaji Pevci zapojte, godci zagodte je Jasna Vidakovič z dr. Marjetko Golež Kaučič, predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, govorila o živalih v slovenski ljudski pesmi.
Ali ima žival dušo?
Pri osvetljevanju tega vprašanja nam bodo pomagale tokrat izbrane slovenske ljudske pesmi in v njih odsev človekovega nekdanjega in današnjega odnosa do domačih, pa tudi divjih živali.
Pod besedo anima razumemo dušo, živo bitje, lahko pomeni tudi dih, življenje.
V angleškem jeziku pomeni »animal« žival«. Različni filozofi so v zgodovini povezovali živali z dušo. Biblija prinaša veliko podob živali, prav tako ljudsko izročilo, tudi naše, slovensko. V njem pa najdemo ničkoliko simbolike, pomenov in poosebljanj.
Dr. Marjetka Golež Kaučič, predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je v zadnjem času veliko raziskovala področju odnosa človeka do živali, kakor se zrcali v luči ljudskega izročila. Meni, da v pesmih, zlasti pripovednih, baladah, lahko opazujemo, kako se človeške lastnosti in vedenje pripisujejo živalim, na primer v številnih različicah živalskih svatb, ali pa obratno, da se živalske lastnosti pripisujejo ljudem, ko pravimo, da je človek močan kot lev, zvit kot lisica, in podobno.
Pri tem pa tudi opozarja, kako velika je nemoč človeka, da ne zna misliti kot druga živa bitja, ali pa da menimo, da smo neskončno pametnejši od živali, a hkrati ne razumemo, kaj nam pripoveduje domači pes, medtem ko le-ta takoj razume npr. ukaz »sedi«, krave pa se na klic gospodarja takoj vrnejo s paše domov v svoj hlev.
Kot med drugim ugotavlja dr. Marjetka Golež Kaučič, je človekova superiornost torej nevaren mit, ki izhaja iz človekovega egoizma, živali pa se ne upirajo, oziroma se pred nami branijo z molkom.
Med raziskovalci te teme obstaja prepričanje, da ima človek vsaj šest načinov odnosa ali pristopov do živali v realnem svetu: ekonomskega, kjer je žival objekt naših materialnih potreb, simbolnega, kar pomeni, da je žival znak nekaterih pomembnih kolektivnih idej, še najbolj magijskih, religioznih, moralnih in političnih, nadalje sentimentalnega ali sočutnega, ki je značilen predvsem za našo urbano kulturo. Tu je še sodoben ekološki pristop, ki želi ogroženim vrstam podeliti priviligirano mesto, nadalje znanstveni pristop, ki uporablja živali kot sredstvo raziskovanja in nazadnje še etični pristop, ki pa je danes najslabše razvit, kjer gre za upoštevanje pravic živali, ki so enakovredna živa bitja človeku in seveda imajo dušo.
V preteklosti je imel podeželski človek žival za čuteče bitje, tudi zato ker je bil z njo bolj povezan, če ne drugače v eksistenčnem odnosu. Toda prav v tem, če samo pomislimo na koline, pa se čutečnost umika krutosti.
V ljudskih pesmih najpogosteje nastopa ptica, ki je tudi simbol »krilatega bitja«, duše, kot pravi dr.Marjetka Golež Kaučič. Ptica je lahko svarilka, prerokinja, uresničevalka želja, človekova spremljevalka, nastopa v marsikateri slovenski baladi, v pesmih, ki so tudi blizu otroškemu svetu, pa najdemo kosa, čuka, sovo, kukavico in druge.
In kako slišimo peti pevce o živalih v naši oddaji Pevci zapojte, godci zagodte?
Kaj je tebi, mali mucek poje o mački, ki jo je človek obdolžil kraje, Ftiček mi sidi, ftiček mi sidi iz Prekmurja poje o ptici, ki se brani službe, v pesmi Po vrt špancera, po vrt špancera iz Vrhpolja pri Moravčah je ptica svetovalka, Lepo mi poje črni kos iz Viševka pri Ložu pa je pesem, v kateri kos brije norca iz lovcev. Iz Jurkloštra na Kozjanskem je terenski posnetek napeva o lovčevem pogrebu Jager gre na jago. Tu sta še dve naraščajoči pesmi Gospud je zašafu medveda uen iz Osredka pri Škocjanu in Prišla je miška iz mišnice iz Goriče vasi pri Ribnici. Vsem tem starejšim ali mlajšim terenskim posnetkov GNI ZRC SAZU se pridružujejo še pesmi Čuk se je oženu iz Češnjic v Tuhinjski dolini, pa Komarjeva svatba iz Črenšovcev v Prekmurju. Obe pesmi sodita v sklop živalskih svatb. Potem je tu še nekaj posmehljivih pesmi kot so Neubogljivi zajček, Zabavljica o Kosmu, ki poje o človeku in psu ter Sirota je bila ježeva mati. Kako služijo živali človeku v gospodarske namene pa kaše primer pesmi Šuštar je čuka klal iz Pišec na Štajerskem.
In kakšen je vaš odnos do živali?
Ali se ta kaj spreminja bodisi na podeželju bodisi v mestih?Ali imamo kaj boljši odnos vsaj do tistih živali, ki bivajo v naši bližini?
Ljubezen do drugega, kakor pojmuje francoski krščanski filozof Levinas, naj ne bi veljala samo v odnosu do sočloveka, ampak do vseh živih bitij, tudi živali.
Ko slišimo, da krave mukajo, ali pa da pes cvili, ali smo se zmožni vživeti in se vprašati, ali živali slišijo, ali mislijo, ali trpijo........
