Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Graščak na Radiu Ognjišče

Slovenija | 29.05.2010, 10:34

V predzadnji majski rubriki „Zakladi naše dediščine“ smo imeli v gosteh pravega graščaka. Sliši se eksotično za čas 21. stoletja, pa je vendarle res. To je od leta 1990 lastnik gradu Tuštanj Peter Pirnat.

Izjemna dragocenost gradu Tuštanj

Grad Tuštanj je eden izmed redkih gradov v Sloveniji z ohranjeno prvotno zbirko pohištva, porcelana, listin, urbarjev, lončenih peči in ostalega inventarja. Še več, je edini ohranjeni izmed šestih gradov, ki so nekdaj kraljevali v Moravški dolini. V 500 letih, odkar obstaja, se je v njem zvrstilo že več rodbin in z njimi povezanih zgodb. Grajske zgodbe o graščakih, pa grofičnah so romantične in dramijo domišljijo. To smo vprašali tudi aktualnega graščaka, ki je na to hudomušno odgovoril, da biti graščak v 21. stoletju ni tako romantično, kot si morda večina predstavlja. Pomislite samo na visoke številke računov za obnovo ali vsaj osnovno vzdrževanje bogate arhitekturne, kulturne dediščine.

Grad Tuštanj živi

Ni najpreprostejše biti graščak v svetu, ki je tako tržno naravnan in prepogosto mačehovski do dediščine ter na sploh do njenega globljega pomena. K sreči pa so vedno tudi izjeme. Ste med njimi tudi vi? Če bi radi spoznali, kako je nekdaj živelo plemstvo, je grad Tuštanj prava izbira za obisk. V notranjosti se nam odkrije arkadno dvorišče ter štirje hodniki s sobanami, kjer so pravi biseri notranje opreme iz življenja premožnega plemstva. Časi se spreminjajo in tudi vrednost premoženja ter njegovega razumevanja. Aktualni lastnik gradu Peter Pirnat nima skrinje zlata, ima pa odgovornost do družinske dediščine in veliko mero navdušenja, tako se z družino in sodelavci vendarle neutrudno prizadeva za ohranitev grajskih prostorov v čim izvirnejši obliki in mu vdahniti življenje z različnimi prireditvami. Med bolj poznanimi ponudbami gradu so priprave porok. Ko smo že pri porokah, poznate ljubezensko zgodbo z gradu Tuštanj?

Zgodba kot iz pravljice

Med najzanimivejšimi grajskimi zgodbami je vsekakor ta, kako je grad Tuštanj prešel iz plemiških rok v rod grajskega vrtnarja Luke Pirnata. Prvi lastniki gradu so bili sicer grofje Lihtenbergi vse do leta 1800. Od leta 1800 do 1854 so na gradu gospodovali grofje Schariji. Potem pa se je leta 1854 zgodila ljubezenska zgodba, ko se je grajski vrtnar Luka poročil z grofico Maksimiljano Scharija, s tem je grad prišel v slovensko last, last družine Pirnat in tako je še danes.

Grad Tuštanj je bil zgrajen leta 1490, v letu 1671 je bil v celoti preurejen in je dobil današnjo podobo. Prihod vse toplejših dni naj bo zgovoren namig za obisk gradu, od Ljubljane je oddaljen 28 km.

Slovenija, Oddaje
Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Škof Janez Kozinc (photo: Zajem zaslona Provideo Vinko Lukač s.p.) Škof Janez Kozinc (photo: Zajem zaslona Provideo Vinko Lukač s.p.)

Škofija Murska Sobota ima tudi uradno novega škofa

Po prebrani papeški buli Leona XIV., po izrečenih odgovorih »Hočem« ter po predaji evangeljske knjige, škofovskega prstana, mitre in palice je dr. Janez Kozinc tudi uradno postal novi škof škofije ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.