Lepš'ga dekleta ni na svet

Slovenija | 26.05.2010, 09:06

Po legendarni pesmi o sveti Barbari, ki ni hotela biti nevesta, niti na Španskem kraljica, ker je že imela izbranega ženina – milega Jezusa, smo naslovili oddajo v kateri ima prostor slovenska ljudska glasba. Pesem je doma na Prevorju in pevce s Prevorja na Kozjanskem smo gostili v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te.

V osrčju gričevnate kozjanske pokrajine, ki svoje vrhove vzpenja pogosto kar na 500 metrov nadmorske višine, se skriva pravljični kraj Prevorje. Zaradi svoje razgibanosti in slikovitosti mu pravijo tudi »Kozjanski raj«. Na Prevorje sem se skupaj z našim tonskim mojstrom, Matejem Kržišnikom, odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem. Majda Rezec, Marija Gubenšek, Marica Selič, Štefka Pajek, Anja Vodeb, Ivan Tomplak, Robert Borovnik, Janko Magdalec in Martin Magdalenc so se zbrali v tamkajšnji Podružnični osnovi šoli in ob našem obisku zapeli 20 pesmi. Marija Frece Perc, domačinka in vodja Podružnične osnovne šole na Prevorju, pa je predstavila kraj.

Do naselja Prevorje pridemo po vijugasti regionalni cesti iz Šentjurja v smeri Lesično – Kozje ali iz Olimja preko Virštanja, oziroma iz Podsrede preko Kozjega. Kraj je dobil ime po velikem številu prevalov in prevojev. Obsega šest vasi, v katerih živi okrog 720 prebivalcev. Kraj Žegar naj bi dobil ime po žagarjih. Druga razlaga o izvoru imena pravi, da je vas Žegar na poti, ko se vzpenjamo proti Prevorju, in ko se približujemo vrhu prevala, so domačini rekli: »Zdaj smo pa že gor.« Vas Dobje pri Lesičnem naj bi dobila ime po številnih gozdovih hrasta doba pri Lesičnem. Lesično pa izhaja iz imena les. Vas Krivica po številnih krivinah in ovinkih, Straška Gorca pa po goricah, vinogradih. Po izročilu pa naj bi v enem delu vasi nekdaj strašilo, pravijo pa tudi, da je bila tam nekdaj obrambna postojanka pred Turki. Vas, ki je v središču, je Lopaca. Večina vasi je raztresenih po hribih in dolinah. Najbolj gručasta vas je Dobje pri Lesičnem, kjer so hiše zgrajene okrog cerkve. Regionalna cesta Šentjur – Kozje, ki omogoča povezavo do avtoceste, ter kvalitetno življenje na vasi, sta zadržala mlade na hribovskih domačijah in zaustavila migracijo v mesta.

Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom in hodijo v službo v bližnje kraje; Šentjur, Štore, Celje. Osrčje Prevorja krasi idilična baročna cerkev sv. Ane z lepimi baročnimi freskami. V kraju imajo Podružnično osnovno šolo do 5. razreda in enoto vrtca Šentjur. Šola predstavlja center kulturnega dogajanja. Posebnost šole in kraja je astronomski observatorij, ki na Prevorje privabi številne otroke, saj zanje organizirajo astronomske tabore.

Prevorje skriva mnogo kulturno-zgodovinskih in etnoloških znamenitosti, kot so stara kozjanska hiša, krita s slamo, kozjanski kozolci in okoliške kmetije. V kraju je še živo pletarstvo, kvačkanje, šivanje na platno, pletenje z volno. Ob potoku Bistrica je bilo živo mlinarstvo, ki je zdaj je že zamrlo, stare mline na vodo pa si je še mogoče ogledati. Prevorje, poleg čudovitega razgleda na okoliške griče, nudi veliko možnosti za rekreacijo v čisti in neokrnjeni naravi; ježo konj, kolesarjenje in pohodništvo.

Po Kozjanskem je svoje dni rajžal razbojnik Guzej, imenovan kozjanski Robin Hood. Čeprav njegovo življenje še ni povsem pojasnjeno, je znano, da se mu je v življenju zgodila krivica, katere ni nikoli prebolel in to je iz njega naredilo razbojnika. Bogatim je jemal in revnim dajal. Zaradi svoje dobrosrčnosti je bil na Kozjanskem priljubljen. Vse življenje je bežal pred orožniki in nekega dne so ga ustrelili. Pokopan je na pokopališču ob cerkvi svete Ane, v spomin nanj, pa imajo domačini spomenik in Guzejevo pot.

V kraju deluje športno, gasilsko, kulturno, planinsko in konjeniško društvo. Na bogato kulturno življenje je vplival že pater Karel Geržan, ki je eno leto bival na Prevorju. Organiziral je Anine večere z različnimi gosti in kulturnim programom, ki potekajo še danes. Zdaj je njihov župnik Marko Šraml, ki ima dve fari; Slivnico pri Celju in Prevorje. Zaradi obveznosti na Prevorju mašuje le med tednom, ob nedeljah pa gostuje župnik iz Celja, kar domačinom ni ravno po volji, saj bi želeli imeti svojega župnika.

Deset let pa se iz veselja do petja ljudski pesmi družijo pevci s Prevorja. Vsako leto v domačem kraju pripravijo koncert, na katerega povabijo pevce iz drugih krajev, nastopov po Sloveniji pa se udeležujejo tudi sami. Pesmi so zvočno zapisali na dve kaseti, pripravljajo pa se na izdajo zgoščenke. Večkrat so bili, s strani strokovnih spremljevalcev za ljudsko petje, izbrani na regijska srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, lani pa so nastopili tudi na državnem srečanju v Laškem. Vodja skupine, gospa Majda Rezec, je povedala, da na Prevorju ni težko najti pevcev. Večina članov poje že več desetletij tudi v domačem cerkvenem zboru. Skupina pa se lahko pohvali z dvema, po letih, mladima članoma.

Večglasno petje v počasnem tempu, vsebinsko raznolike pesmi, pa vraže o čarovnicah, pripovedke o razbojniku Guzeju in še marsikaj, lahko slišite v oddaji Lepšga dekleta ni na svet, v kateri smo predstavili pevce s Prevorja na Kozjanskem.

Slovenija, Oddaje
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...