V kakšno Portugalsko prihaja Benedikt XVI.?

Cerkev po svetu | 10.05.2010, 12:54

Papeževega obiska na Portugalskem se bodo najbolj razveselili katoličani, saj čutijo tesno povezanost s svetim očetom. Janez Pavel II. jih je obiskal kar štirikrat in vsakič prišel tudi v Fatimo. Tudi Benedikt XVI. bo obiskal kraj Marijinega prikaznja, vendar pa ima obisk tudi državniški značaj. Zato si poglejmo kakšna je verska podoba dežele in kako Cerkev sodeluje z državo.

Krščanska podoba Portugalske se je v zadnjih stoletjih oblikovala v senci Španije. Lahko rečemo, da gre za katoliško deželo, v kateri je Cerkev v zgodovini doživljala vzpone in padce. Zadnja desetletja so njeno duhovno podobo pomembno oblikovali obiski poljskega papeža. Na področju odnosa med Cerkvijo in državo pa sta pomembna nov zakon o verski svobodi in podpis konkordata med Portugalsko in Svetim sedežem.

Ob popisu prebivalstva 2001 se je 84 odstotkov Portugalcev izreklo za katoliško vero. Preostalih kristjanov, med katerimi so pravoslavni in protestantje, je dobra dva odstotka. V državi sta še močnejši skupnosti Judov in muslimanov; za ateiste pa se je izreklo manj kot štiri odstotke prebivalcev. Severni del Portugalske, ki je posejan s številnimi samostani in Fatimo, je tradicionalno katoliški, na jugu države pa prevladujejo liberalnejši krogi.

Ustava iz leta 1976 je potrdila ločitev Cerkve od države. Nov zakon o verski svobodi iz leta 2001 zagotavlja verskim skupnostim enake pravice. Temelji na nedotakljivi svobodi veroizpovedi tako v zasebnem kot javnem življenju. Z njim so verske skupnosti med drugim oproščene davka, zakonske zveze sklenjene po obredih cerkva in verskih skupnosti so veljavne tudi pred državo, zagotovljena je duhovna oskrba v bolnišnicah in zaporih …

Na osnovi novega zakona o verski svobodi in prejšnjih sporazumov sta Portugalska in Sveti sedež maja 2004 podpisala nov konkordat, ki ureja odnos med Cerkvijo in državo. Njegovi členi med drugim urejajo področje porok, verskih opravil, cerkvenega premoženja, finančnega nadzora Cerkve. Z njim država Cerkvi zagotavlja javno in svobodno opravljanje njenih dejavnosti, še zlasti tistih, ki zadevajo verske obrede, poučevanje in druge oblike duhovniškega služenja ter pravno pristojnost v cerkvenih zadevah. Portugalska škofovska konferenca je z njim dobila status pravne osebe ...