Dan svobode medijev – pritiski se stopnjujejo

| 03.05.2010, 15:34 Petra Stopar

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj pred sedemnajstimi leti razglasila za svetovni dan svobode medijev. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije opozarjajo na spoštovanje svobode medijev ter njihovo vlogo na razvoj demokracije.

Politični pritiski Zaresa in LDS-a

Združenje novinarjev in publicistov Slovenije opozarja, da se politični pritiski na slovenske medije in novinarje stopnjujejo. Kot so zapisali, ima med vladajočimi strankami največji vpliv na medije stranka Zares ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, v zadnjem času pa tudi stranka LDS notranje ministrice Katarine Kresal. Golobič, ki je v času dolgoletne vladavine LDS (od 1992 do 2004) z mesta generalnega sekretarja te stranke vplival na osrednje slovenske medije, je v intervjuju za Dnevnik, ki podpira stranko Zares, kar javno etiketiral „neprimerne“ medije. Tako je spletni portal Požareport, tednik Reporter, dnevnik Finance in komercialno televizijo Kanal A v sklopu Pro Plusa imenoval za kanalazacijske medijske projekte (torej za medijsko kanalizacijo). Kmalu zatem je moral s položaja odgovornega urednika informativne oddaje Svet na Kanalu A oditi Bojan Traven. Vodstvo Pro Plusa je Travnu čez noč odpovedalo pogodbo, češ da je slabo opravljal svoje delo in ignoriral temeljna načela novinarske etike. Traven je sicer leto prej za postavitev oddaje Svet prejel pomembno nagrado za medijske dosežke, medtem je gledanost te oddaje izredno porasla. Ker je oddaja Svet zelo pozorno spremljala afere, v katere so bili vpleteni stranki Zares in LDS ter predsednik države Danilo Türk, so se začeli stopnjevati politični pritiski na Pro Plus, o čemer je Traven tudi javno spregovoril za prilogo Dela Vikend Magazin, navajajo v Združenju novinarjev. Takoj po odpovedi pogodbe Travnu je svoj protest v obliki odpovedi dal voditelj Sveta Uroš Slak, ki je to mesto prevzel po ukinitvi izredno gledane pogovorne oddaje Trenja, ki jo je vodil sedem let. Zadnjo oddajo Trenja so predvajali junija lani, potem ko so v stranki Zares izrazili ostre proteste zaradi obravnavanja afere Ultra, v katero je bil vpleten njihov predsednik Golobič, na predvolilnem soočenje kandidatov za evropske poslance. Golobič je namreč zamolčal svoj lastniški delež v eni od pomembnih gospodarskih družb Ultra, ki ustvarja prihodek v veliki meri iz javnih sredstev pod kontrolo ljudi blizu Zares. Uroš Slak je direktorju in odgovornemu uredniku informativnih programov Pro Plusa Tomažu Peroviču predlagal, da bi začeli nov koncept oddaje in najprej obravnavali laž Gregorja Golobiča o svojem premoženju. Perovič je Slakov predlog zavrnil z besedami, da se „politika ne gleda“, kmalu zatem pa oddajo, v kateri so za sedanjo oblast odpirali „problematične“ družbene teme, ukinili.

Oteženo poročanje v aferi bulmastifi

Združenje novinarjev poleg afere Ultra razkriva še medijsko odmevno afero bulmastifi, v katero sta bila vpletena nekdanji kmetijski minister Milan Pogačnik in vplivno omrežje okoli notranje ministrice Katarine Kresal. Gre za tragedijo, v kateri so trije bulmastifi do smrti obgrizli svojega lastnika, znanega ljubljanskega zdravnika Sašo Baričeviča. Slednji je bil dober prijatelj odvetnika Mira Senice, partnerja aktualne ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, odvetniška pisarna Senica ga je tudi zastopala ob sporni vrnitvi vseh treh nevarnih psov, ki bi morali biti že pred nekaj leti pokončani, ker so v napadu hudo ranili mimoidočega. Ob smrti zdravnika so javnost razburile tudi nekatere okoliščine, ki kažejo na spolno zlorabo psov, vendar je policija, ki sodi pod okrilje MNZ oziroma Katarine Kresal, zavajajoče povzela ugotovitve veterinarskega inštituta v zvezi s tem, ugotavlja Združenje. Nekdanji odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin je razkril, da je na njihovo novinarko, ki je poročala o aferi bulmastifi, skušala vplivati agencija, ki jo je najelo kmetijsko ministrstvo. Odgovorni urednik dnevnika Finance Peter Frankl pa je razkril, da ga je klical Miro Senica in skušal vplivati, da Finance ne bi pisale o aferi bulmastifi. Predlagal mu je, da bi imel s Financami »pakt o nenapadanju«, kot ga ima z nekim drugim dnevnikom. Ker pri Franklu ni uspel, je klical celo švedske lastnike časnika, a kaže, da tudi to neuspešno. Senica je sicer znan po tem, da skuša vplivati na lastnike tudi drugih časopisov v zvezi s temami, ki segajo v njegova poslovna in politična omrežja (LDS). Odvetniška pisarna Senica je med največjimi v državi in ima široko omrežje poslovnih partnerjev, prijateljev in znancev na najpomembnejših položajih. Vsako leto tudi prireja tradicionalna srečanja združenja Yes, ki povezuje mlade poslovneže, udeležuje pa se ga tudi pravosodni minister Aleš Zalar.

Izbire vodij tiskanih medijev

Združenje novinarjev in publicistov spremlja tudi dogajanje na največjih slovenskih časopisih. Kot navaja, je na Delu nadzorni svet na predlog predsednika uprave Jurija Giacomellija razrešil dosedanjega odgovornega urednika Darijana Koširja in za novo odgovorno urednico imenoval Romano Dobnikar Šeruga. Uredniške spremembe so zanimive zlasti iz razloga, ker je prejšnji odgovorni urednik, ki je prav tako užival podporo večine novinarskega kolektiva, zamenjavo označil za politično in se pri tem vpletel v polemiko z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Košir je ob tem opozoril, da je lastnica Pivovarne Laško, ki je lastnica Dela, največja slovenska banka NLB, ki je v večinski lasti države, ter da ima odločilen vpliv na kadrovanje v časopisni hiši Delo vladajoča politika. Konkretno naj bi to bila stranka Zares, ki je imela vpliv na časopis v obdobju pred njegovih prihodom, njen predsednik Golobič pa v obdobju pred letom 2005, ko je bila največja vladna stranka LDS. Tudi Košir je bil leta 2008 politično izbran, saj je prejšnji odgovorni urednik Janez Markeš očital, da mu je takratni lastnik Dela Boško Šrot naročil, da mora podpirati SD Boruta Pahorja; Košir je tudi sam kot odgovorni urednik Dela pred volitvami v komentarju podprl sedanjega premierja Boruta Pahorja. Podobne uredniške spremembe se dogajajo tudi na drugem največjem časopisu Dnevnik, kjer je moral pod pritiski predsednika uprave Branka Pavlina odstopiti odgovorni urednik Ali Žerdin, ki je prav tako užival večinsko podporo novinarjev. Ti zdaj zahtevajo odstop predsednika uprave, česar pa predsednik nadzornega sveta, večinski lastnik časopisa, Bojan Petan ni sprejel. Petan velja za Golobičevega političnega zaveznika, ki je omogočil, da je pod mizo in pod ceno (brez zakonsko določene ponudbe in prodaje ter brez javnega razpisa) prišel do večinskega deleža v tej časopisni družbi.

„Desni“ novinarji diskriminirani

Združenje novinarjev in publicistov opozarja tudi na položaj novinarjev, ki so kritični do vladajoče koalicije, zlasti v medijih, ki so v državni lasti ali lasti njenih političnih zaveznikov. Ti novinarji po oceni Združenja težje pridejo do redne službe v teh medijih in ne morejo napredovati pod enakimi pogoji kot novinarji, ki so naklonjeni vladajoči koaliciji. Pogosto se dogaja, da novinarji, ki so v teh medijih označeni kot opozicijski ali desni, ne morejo poročati o notranjepolitičnih dogodkih ali so iz političnih razlogov prestavljeni v druge redakcije. ZNP opozarja tudi na premalo pluralen medijski prostor, saj so mediji, ki so neodvisni od vladajoče leve politike, prešibki, da bi lahko zaposlili vse novinarje, ki so drugod v diskriminatornem položaju.

Med "sovražniki" medijev tudi predsedniki držav