Slovenija že šest let v EU

Slovenija | 01.05.2010, 10:34

Evropska unija praznuje šest let od največje širitve v svoji zgodovini, s katero se je z dotedanjih 15 članic razširila na kar 25 držav. V skupini desetih po večini vzhodno- in srednjeevropskih držav se je uniji pridružila tudi Slovenija.

Velika širitev na nekdaj komunistični vzhod se je sicer nadaljevala leta 2007, ko sta se petindvajseterici pridružili še Bolgarija in Romunija, na vstop v povezavo pa še vedno čakajo države Zahodnega Balkana. Slovenija je pristopna pogajanja z EU začela februarja 1998 in jih sklenila s podpisom pristopne pogodbe 16. aprila 2003. Marca 2003 so Slovenci na referendumu izrazili plebiscitarno - skoraj 90-odstotno - podporo članstvu v EU. Brez glasu proti je januarja 2004 zeleno luč prižgal še državni zbor. S tem je bila odprta pot za izpolnitev enega osrednjih ciljev države, zastavljenih ob osamosvojitvi leta 1991 - da prihodnost gradi v družbi demokratičnih evropskih držav.

Slovenija je nato 1. januarja 2007 kot prva izmed držav, ki so v EU vstopile maja 2004, uvedla evro, konec leta 2007 je postala del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, v prvi polovici leta 2008 pa je kot prva 'novinka' predsedovala povezavi.

Kaj je Evropska unija?

Edinstveno gospodarsko in politično partnerstvo med 27 demokratičnimi evropskimi državami.

Kakšni so njeni cilji?

Mir, blaginja in svoboda za njenih 498 milijonov državljanov v pravičnejšem in varnejšem svetu.

Kakšni so dosedanji rezultati?

Potovanje in trgovina brez meja, evro (enotna evropska valuta), varnejša hrana in čistejše okolje, boljši življenjski standard v revnejših regijah, skupni ukrepi proti kriminalu in terorizmu, cenejši telefonski pogovori, neštete možnosti študija v tujini … in še več.

Kako deluje?

Za delovanje EU so države članice ustanovile organe, ki vodijo EU in sprejemajo zakonodajo. Glavni med njimi so:

• Evropski parlament (ki zastopa prebivalce Evrope);
• Svet Evropske unije (ki zastopa državne vlade);
• Evropska komisija (ki zastopa skupni interes EU).

Kako lahko izrazim svoje mnenje?

• Evropska unija ni popolna, ampak je projekt, ki se razvija in ga je treba nenehno izboljševati.
• Kaj želite od EU in česa ne? Povejte svoje mnenje!
• Pišite svojemu lokalnemu poslancu – politike EU so del nacionalne politike.
• Pišite svojemu evroposlancu in volite na evropskih volitvah – Evropski parlament sprejema zakonodajo EU: europarl.europa.eu.
• Pišite nevladnim organizacijam (potrošniškim organizacijam, okoljevarstvenim organizacijam itd.) – te EU svetujejo pri pripravi politik.
• Poiščite več informacij o EU na spletišču europa.eu, odgovore na morebitna vprašanja o EU pa na brezplačni telefonski številki Europe Direct: 00 800 6 7 8 9 10 11. (http://europa.eu)

Deset zgodovinskih mejnikov EU

1. 9. maja 1950 je Schumanova deklaracija prinesla predlog o Evropski skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) DeutschEnglishFrançais ki so jo nato dejansko ustanovili s Pariško pogodbo 18. aprila 1951 in tako vzpostavili skupen trg za premog in jeklo za šest ustanovnih držav članic (Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, Italijo, Luksemburg in Nizozemsko). Osnovni namen je bil, da se utrdi mir med zmagovalci in poraženci druge svetovne vojne in omogoči njihovo enakopravno sodelovanje znotraj skupnih institucij.

2. Šest ustanovnih članic je nato 25. marca 1957 z Rimsko pogodbo vzpostavilo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS)DeutschEnglishFrançais , ki je temeljila na obsežnem skupnem trgu za celo vrsto proizvodov in storitev. Tako so v teh šestih državah 1. julija 1968 povsem ukinili carine. V šestdesetih letih so nastale tudi skupne politike, predvsem trgovinska in kmetijska.

3. Podvig je bil tako uspešen, da so se Skupnosti sklenile pridružiti še Danska, Irska in Združeno kraljestvo. Ta prva širitev, s katero se je število članic povzpelo s šest na devet, se je zgodila leta 1973. Hkrati so uvedli nove socialne in okoljske politike in leta 1975 ustanovili Evropski sklad za regionalni razvoj.

4. Junija 1979 je Evropska skupnost s prvimi splošnimi neposrednimi volitvami v Evropski parlament naredila pomemben korak naprej. Parlamentarne volitve so vsakih pet let.

5. Leta 1981 se je Skupnosti pridružila Grčija, leta 1986 sta sledili še Španija in Portugalska Vloga Skupnosti v južni Evropi se je okrepila. Treba je bilo razširiti njene programe regionalne pomoči.

6. S svetovno gospodarsko recesijo v začetku osemdesetih let se je pojavil „evropesimizem“. Novo upanje je vzklilo leta 1985, ko je Evropska komisija pod predsedstvom Jacquesa Delorsa objavila „belo knjigo“ s časovnim razporedom, po katerem naj bi do 1. januarja 1993 dokončno vzpostavili enotni evropski trg. Ta ambiciozni načrt so zapisali v Enotni evropski aktDeutschEnglishFrançais , ki je bil podpisan februarja 1986 in je začel veljati 1. julija 1987.

7. S padcem berlinskega zidu leta 1989 se je drastično spremenila politična podoba Evrope. Nemčija se je oktobra 1990 ponovno združila, države srednje in vzhodne Evrope so se osvobodile sovjetske nadvlade in se odločile za demokratični sistem vladanja. Decembra 1991 je razpadla tudi Sovjetska zveza.

Države članice so se pogajale o novi Pogodbi o Evropski uniji, ki jo je Evropski svet (sestavljajo ga predsedniki držav in/ali vlad) sprejel decembra 1991 v MaastrichtuDeutschEnglishFrançais Pogodba je začela veljati 1. novembra 1993. Skupnim institucijam Skupnosti je dodala področja medvladnega sodelovanja in tako je nastala Evropska unija (EU).

8. Nova evropska dinamičnost in spreminjajoče se geopolitične razmere so navdihnile tri države, Avstrijo, Finsko in Švedsko, da so se 1. januarja 1995 pridružile Evropski uniji.

9. Evropska unija se je medtem pripravljala na uresničitev najveličastnejšega cilja dotlej – uvedbe enotne valute . Evro je postal valuta za finančne (negotovinske) posle leta 1999, tri leta pozneje pa so v 12 državah evroobmočja prvič izdali evrske bankovce in kovance. Zdaj je evro skupaj z ameriškim dolarjem ena najmočnejših svetovnih valut za denarna plačila in rezerve.

Pred evropskimi državljani je izziv globalizacije. Nove tehnologije in vedno večja raba interneta spreminjajo gospodarstvo in prinašajo družbene in kulturne izzive.

Evropska unija je marca 2000 sprejela lizbonsko strategijoDeutschEnglishFrançais , za posodobitev evropskega gospodarstva, da bi se na svetovnem trgu lahko spopadlo z drugimi velikimi tekmeci, kakršne so na primer Združene države ali nove hitro rastoče industrijske države. Lizbonska strategija spodbuja inovacije in poslovne naložbe ter prilagoditev evropskih izobraževalnih sistemov potrebam informacijske družbe.

Reforma je toliko bolj potrebna, če upoštevamo brezposelnost in zvišane pokojninske stroške, ki tarejo gospodarstva držav članic. Volivci od svojih vlad vse bolj pričakujejo praktične rešitve za ta vprašanja.

10. Evropska unija se je komaj razširila na 15 članic, ko so se že začele priprave na novo zgodovinsko širitev. Sredi devetdesetih let so se na vstop v Evropsko unijo začele pripravljati države nekdanjega sovjetskega bloka (Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška), tri baltske države, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze (Estonija, Latvija in Litva), ena nekdanjih jugoslovanskih republik (Slovenija) in dve sredozemski državi (Ciper in Malta).

Za Evropsko unijo je bila to priložnost, da pomaga pri stabilizaciji evropske celine in da mladim demokracijam omogoči izkoristiti prednosti evropskega združevanja. Pogajanja za članstvo so se začela decembra 1997. Širitev EU na 25 držav se je zgodila 1. maja 2004, ko se je pridružilo 10 od 12 držav kandidatk. Bolgarija in Romunija sta se pridružili 1. januarja 2007. (http://europa.eu)