Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik
Martin Pandel, Tinje (foto: ARO)
Martin Pandel, Tinje

Nič nimam proti manjšinam, ampak ...

Matjaž Merljak

Martin Pandel je v Katoliškem domu Sodalitas v Tinjah začel delati leta 1978. Takrat so vsi imeli eno pisalno mizo, ki so jo ob 11h morali izprazniti za kuhinjske potrebe. Število prireditev je zelo naraslo v zadnjem desetletju. Letno imajo okoli 660 prireditev, obišče pa jih okoli 15 tisoč ljudi. Dom v Tinjah je postal pravi duhovno-kulturni center za koroške Slovence, veliko pa pride tudi nemško govorečih.

Glede na zgodovino Slovencev na Koroškem, se je naš sogovornik že zgodaj lotil raziskovanja političnih in zgodovinskih tem. Pri profesorju je protestiral zaradi potvorjenega podajanja zgodovine (ni bilo slišati besede o koroških Slovencih), zato je sam enkrat pripravil predavanje. Za pomoč je prosil prof. Inzka. Govor o zgodovini koroških Slovencev in aktualnih razmerah je požel veliko odobravanje in zanimanje med sošolci. Tudi profesor se je začel zanimati za to vprašanje, prej namreč ni bil poučen. Dijaki pa so se dogovorili, da se bodo srečevali vsakih pet let. Sošolci so zdaj že v najvišjih strukturah v Avstriji. Srečanje oblikujejo tako, da gredo za dva dneva v Slovenijo.

V domu v Tinjah so imeli različne serije predavanj, med njimi tudi: 'Nimam nič proti manjšinam, ampak ...' To je stavek, ki ga večkrat slišijo na Koroškem. Predstavniki z vseh strani in vetrov so govorili o tem. Mir in pravičnost za vse je bil naslov predavanja, ki ga je imel nadškof in metropolit Alojzij Šuštar. Takrat je bil velik naval ljudi in s tem so nadaljevali. V zadnjem desetletju je nastalo več različnih serij o slovenstvu in narodovi zgodovini. Ker bi bilo škoda, ga gre veliko snovi v izgubo, so se odločili za izdajo knjig.

V zadnjih letih so imeli močno temo Spor zaradi krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Takrat je predaval univ. profesor. dr. Kohl, ki je bil poslanec v državnem zboru in je prav v Tinjah dal idejo, da bi hitro prišli od dvojezičnih tabel: samoprijavljanje zaradi prehitre vožnje. S tem je začel odvetnik Rudi Vovk. Vse je prišlo do ustavnega sodišča in prišlo je odločbe, da bi morali tam, kjer je 10 odstotkov slovenskega prebivalstva po ljudskih štetjih dvojezične table. Prva knjiga je Spor zaradi krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, druga pa ima naslov Varstvo in uveljavitev pravic narodnih manjšin in so jo predstavili tudi na Dunaju. Takrat so prišli v veliko medijev. Tudi letos bodo imeli veliko predavanj o vprašanju manjšin. Namen doma je, da skušajo objektivno obdelati zgodovino. Zato k njim pridejo zgodovinarji z vseh koncev Evrope, prvenstveno iz Avstrije in Slovenije.

VIDEOTEKA

  • Božična maša 2025 (photo: Vatican Media) Božična maša 2025 (photo: Vatican Media)

    Odločen NE Vatikana pridiganju laikov

    Vatikan je zavrnil prošnjo nemških škofov, da bi lahko v izjemnih primerih homilijo med mašo namesto duhovnika ali diakona imel usposobljen laik. V pismu, ki ga je 17. junija podpisal prefekt ...

    Pogled na baziliko v Lurdu (photo: Andrej Kalan) Pogled na baziliko v Lurdu (photo: Andrej Kalan)

    Sprememba, ki odseva na obrazu

    Slovenski bolniki in invalidi so se s svojim spremljevalci že 18. leto zapored pridružili romarski skupini UNITALSI iz Italije v Lurd. Na večdnevnem romanju, ki so ga sklenili danes, se je 51 ...

    Anton Harej (photo: Marcel Krek) Anton Harej (photo: Marcel Krek)

    Poznavanje zgodovine pomeni boljšo prihodnost

    Naš sobotni gost je bil nekdanji podžupan Nove Gorice in aktiven družbenopolitični delavec, Anton Harej. V iskrenem pogovoru je razkril svojo pot odraščanja v tradicionalnem okolju Vipavske ...

    Avdio player - naslovnica