Radio Ognjišče
Štefan IskraŠtefan Iskra
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko
Martin Pandel, Tinje (foto: ARO)
Martin Pandel, Tinje

Nič nimam proti manjšinam, ampak ...

Matjaž Merljak

Martin Pandel je v Katoliškem domu Sodalitas v Tinjah začel delati leta 1978. Takrat so vsi imeli eno pisalno mizo, ki so jo ob 11h morali izprazniti za kuhinjske potrebe. Število prireditev je zelo naraslo v zadnjem desetletju. Letno imajo okoli 660 prireditev, obišče pa jih okoli 15 tisoč ljudi. Dom v Tinjah je postal pravi duhovno-kulturni center za koroške Slovence, veliko pa pride tudi nemško govorečih.

Glede na zgodovino Slovencev na Koroškem, se je naš sogovornik že zgodaj lotil raziskovanja političnih in zgodovinskih tem. Pri profesorju je protestiral zaradi potvorjenega podajanja zgodovine (ni bilo slišati besede o koroških Slovencih), zato je sam enkrat pripravil predavanje. Za pomoč je prosil prof. Inzka. Govor o zgodovini koroških Slovencev in aktualnih razmerah je požel veliko odobravanje in zanimanje med sošolci. Tudi profesor se je začel zanimati za to vprašanje, prej namreč ni bil poučen. Dijaki pa so se dogovorili, da se bodo srečevali vsakih pet let. Sošolci so zdaj že v najvišjih strukturah v Avstriji. Srečanje oblikujejo tako, da gredo za dva dneva v Slovenijo.

V domu v Tinjah so imeli različne serije predavanj, med njimi tudi: 'Nimam nič proti manjšinam, ampak ...' To je stavek, ki ga večkrat slišijo na Koroškem. Predstavniki z vseh strani in vetrov so govorili o tem. Mir in pravičnost za vse je bil naslov predavanja, ki ga je imel nadškof in metropolit Alojzij Šuštar. Takrat je bil velik naval ljudi in s tem so nadaljevali. V zadnjem desetletju je nastalo več različnih serij o slovenstvu in narodovi zgodovini. Ker bi bilo škoda, ga gre veliko snovi v izgubo, so se odločili za izdajo knjig.

V zadnjih letih so imeli močno temo Spor zaradi krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Takrat je predaval univ. profesor. dr. Kohl, ki je bil poslanec v državnem zboru in je prav v Tinjah dal idejo, da bi hitro prišli od dvojezičnih tabel: samoprijavljanje zaradi prehitre vožnje. S tem je začel odvetnik Rudi Vovk. Vse je prišlo do ustavnega sodišča in prišlo je odločbe, da bi morali tam, kjer je 10 odstotkov slovenskega prebivalstva po ljudskih štetjih dvojezične table. Prva knjiga je Spor zaradi krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, druga pa ima naslov Varstvo in uveljavitev pravic narodnih manjšin in so jo predstavili tudi na Dunaju. Takrat so prišli v veliko medijev. Tudi letos bodo imeli veliko predavanj o vprašanju manjšin. Namen doma je, da skušajo objektivno obdelati zgodovino. Zato k njim pridejo zgodovinarji z vseh koncev Evrope, prvenstveno iz Avstrije in Slovenije.

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina) Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina)

    Od jutri še en slovenski svetniški kandidat

    V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so včeraj slovesno praznovali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Letos je bil ob 120. obletnici mašniškega posvečenja v ospredju ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica