Mineva 20. let od prve demokratične vlade

Slovenija | 16.05.2010, 14:14

Ob 20. obletnici demokratičnih sprememb, prve demokratično izvoljene slovenske vlade in Manevrske strukture narodne zaščite je bila v Pristavi pri Stični slovesnost. Še pred tem so se na slavnostni seji v Ivančni Gorici na pobudo Lojzeta Peterleta sestali člani prve slovenske vlade. To je skupščina sicer potrdila 22. maja 1990.

Slavnostna seja v Ivančni Gorici

„Kidrič je bil moj predhodnik, jaz pa nisem njegov naslednik,“ je na slavnostni seji Demosove vlade dejal njen predsednik Lojze Peterle. Nekdanji obrambni minister in predsednik SDS Janez Janša pa je opozoril, da je ob razklanosti javnosti glede arbitražnega sporazuma v vrednostnem središču ogrožena vrednota enotnosti, ki jo je vzpostavil Demos.

Peterle je ob tej priložnosti prebral skupno izjavo prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Med drugim je dejal, da je Demos "hotel postaviti v sredino človeka s polnim spoštovanjem njegovega dostojanstva, izvesti demokratične reforme, uveljaviti vladavino prava, prispevati k spravi in pomagati slovenskemu gospodarstvu k novi rasti". Osamosvojitev in prelom z nedemokratičnim režimom je po njegovih besedah Sloveniji omogočila umestitev na politični zemljevid sveta.

Peterle je poudaril, da prva demokratična vlada odklanja razlage in dejanja, ki skušajo pripisovati neresnično vlogo pri demokratizaciji in osamosvajanju nosilcem nedemokratičnega režima. „Slovenija je dosegla suvereno državnost, mednarodno uveljavitev in nov gospodarski razvoj, ker se je odločila za prelom s starim redom,“ je dejal.

Član predsedstva Demosove vlade Ivan Oman se je ob tej priložnosti najprej zahvalil Peterletu, da je sploh sprejel vlogo predsednika tedanje vlade. Zahvalil se je tudi vsem, ki so sprejeli vabilo v Demosovo vlado, saj je bil to "čas, ko se ljudje še niso potegovali za ministrske položaje".

Nekdanji pravosodni minister Rajko Pirnat pa je na seji opozoril na razklanost slovenske javnosti in politike pri bistvenih vprašanjih. V tem kontekstu je omenil razklanost javnosti glede arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško.

Pritrdil mu je Janša. Kot je dejal, je Slovenija prvič v situaciji, ki se ljudi poziva na referendum o izjemno pomembni stvari, politika pa ni enotna. Pred vstopom v EU in Nato je bila politika enotna, danes pa je vrednota enotnosti, ki jo je vzpostavil Demos, "v vrednostnem središču ogrožena".

O Demosovi vladi pa je Janša povedal, da ne le, da je bila najbolj uspešna doslej, brez nje tudi nobene naslednje ne bi bilo. Ob tem se je dotaknil tudi zapletov okoli obeležitve 20. obletnice demokratičnih sprememb, saj se je na državni ravni o slovesnosti začelo razmišljati šele, ko se je izvedelo, da se pripravlja današnja proslava. Državna slovesnost je sicer predvidena za 24. maj.

Lojze Peterle: Zmaga Demosa je pomenila prelom z zgodovino komunističnega totalitarizma

„Vsi, razen Demosa, so šli na volitve pred 20 leti s predpostavko nadaljnjega obstoja Jugoslavije“, pa je na slovesnosti v Stični povedal Lojze Peterle, ki je prepričan, da je zmaga Demosa pomenila prelom z zgodovino komunističnega totalitarizma in začetek uveljavljanja vrednot, iz katerih je nastala Evropska unija.

„Vlada je prevzela operativno breme osamosvojitve, pripravila osamosvojitveno zakonodajo in reforme, uvedla nov denar, nove pogoje gospodarjenja, pridobila zaveznike in dosegla mednarodno priznanje“, je povedal Peterle in poudaril, da njen ideal ni bil kapitalizem, temveč socialno tržno gospodarstvo, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva.

Prvi demokratično izvoljen premier naše države je bil kritičen tudi do oživljanja polpretekle zgodovine: „V Sloveniji bi se moralo zgoditi več resnice in več sprave; zgodili pa sta se Huda jama in znova Titova cesta, kar kaže na to, da tranzicija še ni končana, pri nas pa še ni mogoč evropski odnos do preteklosti. Ne moremo ploskati združeni Evropi, doma pa živeti razdeljeni.“

Janez Janša: Prvič po 20 letih razcepljeni glede ključnega vprašanja

Obrambni minister prve vlade in sedanji predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, pa je v svojem govoru poudaril, da če ne bi bilo Demosa in programa demokratizacije in osamosvojitve, tudi nastajajoča slovenska vojska ne bi imela česa braniti. „Demos je bila kombinacija poguma in razuma, kar je omogočilo, da smo uresničili tisočletne sanje, in to za relativno nizko ceno,“ meni prvak opozicije.

„Enotnost Slovencev je zdržala dvajset let, ne glede na to, kdo je bil na oblasti; od tedaj se ni več zgodilo, da bi politika ljudi pozivala, da naj o stvareh, ki so v nacionalnem interesu, glasujejo različno“, je dejal Janša, ki se ni izognil aktualnim problemom pri reševanju mejnega spora s Hrvaško. „Koroško smo na plebiscitu izgubili za 4.500 glasov; izgubili smo Trst in Gorico; Hrvaška je dobila celotno Istro; zgodovina nas torej uči, da je treba v ključnih trenutkih biti enoten“.

Na slovesnosti tudi Krkovič, Oman in Bavčar

Predsednik Manevrske strukture narodne zaščite Tone Krkovič je povedal, da je bila samostojna in demokratična Slovenija temeljni motiv akterjev pri vzpostavitvi manevrske strukture, ki je neločljivo povezana z demokratičnimi spremembami in političnim programom Demosa. „Mnogi smo se že tedaj zavedali, da je prišel čas za lastno državo, ki jo bo treba izbojevati ne le z dušo, ampak tudi z orožjem,“ je povedal general Krkovič.

Notranji minister v Peterletovi vladi Igor Bavčar pa je poudaril, da so uspeli v le desetih dneh poraziti eno močnejših armad v tedanji Evropi; že pred tem pa je bil v letu dni pripravljen celoten projekt osamosvojitve. „Čas Demosa je bile eden najslavnejših obdobij v zgodovini Slovenije“, meni Bavčar, ki ni mogel mimo odlikovanja šefu Udbe Tomažu Ertlu: „Tedanji minister Ertl mi poslov ni predal, temveč je celo organiziral upor sindikata. A sedanja oblast spet pripenja medalje in za osamosvojitelja proglaša človeka, ki je državo izdal, kako hitro je bila napadena.“

"Od gesla Slovenija, moja dežela je pred več kot 20 leti prišlo do gesla Slovenija, moja država“, pa je dejal slavnostni govornik, tedanji predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Spomnil je na 57. številko Nove revije, ustanovitev Kmečke zveze, aretacijo četverice, Roško in zborovanje pred skupščino. Ti dogodki so po njegovih besedah kazali, kaj si že leta 1988 „misli naš narod.“ „Zatem smo dočakali prve volitve po desetletjih, ki so zaslužile to ime; a mnoge je bilo še vedno strah. In vendar je Demos zmagal. A to ni bil le njegov uspeh, temveč uspeh vseh Slovencev, kar se je pokazalo čez pol leta na plebiscitu,“ je bil jasen Oman, ki je izrazil bojazen, da posledice nekdanje razdvojenosti še ostajajo. „Zdi se celo, da bi nekateri radi zavrteli kolo zgodovine nazaj ali da ga mika kitajska verzija komunističnega kapitalizma“.

Kdaj smo dobili prvo vlado?

Prvo demokratično izvoljeno vlado je skupščina potrdila 22. maja 1990, koalicijo Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika pa so sestavljale SKD, SDZ, SKZ, SDSS, ZS in SOS. Nekaj dni pred tem, 17. maja, je stekel tudi projekt MSNZ, ki po besedah njegovega tedanjega načelnika Krkoviča ni bil le upor predaji orožja Jugoslovanski ljudski armadi, pač pa tudi inicializacija priprav na vseslovenski oborožen odpor.

Povzeto po MMC RTVSLO in STA