Dejan Levanič, Zvone Černač in Alen Salihović
Zakaj glasovati za oziroma proti 6. junija?
Slovenija | 12.05.2010, 18:22
Drugi majski Pogovor o smo namenili referendumu o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. V studiu sta argumente za in proti soočila poslanec SD Dejan Levanič in poslanec SDS Zvone Černač.
Poslanci so z 78 glasovi za in nobenim proti prejšnji ponedeljek sprejeli odlok o razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Kot je pokazala tudi razprava v državnem zboru, bo koalicija volivce nagovarjala k podpori sporazumu, v opoziciji pa bodo državljane pozivali, naj glasujejo proti.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"
Zakaj na referendumu glasovati proti?
Zvone Černač: „Razlogov zakaj glasovati proti je gotovo več kot za to enourno oddajo, zato bi se omejil na bistvene poudarke. Tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno v tem sporazumu o arbitraži je, da ni t.i. načela zunanje pravičnosti, torej ex aequo et bono. To je načelo, ki je bilo s strani takrat opozicijske SD vedno zahtevano in zaradi tega, ker ni vsebovano, nam ta sporazum ne omogoča teritorialnega izhoda na odprto morje. Mislim, da je to tista bistvena točka, ki govori o tem, da bo Slovenija za vedno izgubila dostop do odprtega morja, izgubili bomo okno v svet. Luka Koper bo izgubila geostrateški položaj in preko nje tudi slovensko gospodarstvo.
Tisto, kar se mi zdi pomembno je tudi to, da ta sporazum o arbitraži ne pomeni sklepa neke poti, ampak pomeni šele začetek neke negotove poti. Vemo, da so bile že ob podpisu na obeh strani različne interpretacije. Ena od teh, ki ni nepomembna, kljub temu, da formalnopravno ne zavezuje, govori pa o tem, da stranki, ki sta ga podpisali, ga ne interpretirata enako, je Hrvaška izjava, ki govori o tem, da se nič v sporazumu o arbitraži ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Pomembno se mi zdi tudi to, da je zaradi načina pristopa slovenske vlade, predvsem premiera pri tem sporazumu, ki je razdelil slovenski narod, ta narod sedaj razdeljen, namesto, da bi bili na tem vprašanju poenoteni in usklajeno šli na referendum in soočili stališča s sosednjo Hrvaško, nas je ta sporazum sprl, kar mislim, da je že v startu napačna pot.
Torej, če odmislim tudi to dejstvo, da je bil, kljub temu, da obstajajo številni pomisleki tudi pravnikov, ki pripadajo levi politični opciji, sprejet z navadno večino v Državnem zboru, se pravi, da je bila nekako spregledana nekako polovica volilnega telesa ob tem, da je Hrvaška v istem sporazumu odločala ne samo z dvotretjinsko večino, ampak skoraj soglasno, je to dodatni argument, da sporazum o arbitraži ne bo pomenil zaključka urejanja mejnega vprašanja, ampak šele njegov začetek, in da se bomo, če bo uveljavljen, s Hrvaško prepirali še nadaljnjih dvajset let. Zato je edina pot glasovanje poti in sprejem boljših rešitev.“
Zakaj na referendumu glasovati za?
Dejan Levanič: „Zato, ker je sporazum dober, ker zajema vse, kar je slovenska politika želela, da je vključeno v ta sporazum, zato, ker zagotavlja osnovne vitalne interese Slovenije. Ko govorimo o tem, kaj točno je politika zahtevala, vidimo, da imamo tri ključne točke: določitev meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem, stik Slovenije z mednarodnimi vodami in pa določitev režima.
To je ključno zaradi tega, ker se bo pri vsem tem določanju upoštevalo mednarodno pravo. Pri stiku in režimu pa še posebej vitalni interesi Sloveniji, relevantne okoliščine, torej zgodovina, ki je na naši strani, dobri med sosedski odnosi in pa načelo pravičnosti. In vse kar je pri tem še potrebno poudariti, glede na to, da se v javnosti večkrat govori, da so bile sprejete nekatere enostranske izjave s strani Republike Hrvaške je to, da je leta 1991 oz. vsi prejudici s 25. junija 1991 ne morejo vplivati, pravno nimajo nobene zaveze na arbitražno sodišče in to je ključno. To je slovenska politika zahtevala. Se pravi nič ne more vplivati na odločitev arbitražnega sodišča.
Vse kar smo zahtevali, arbitražni sporazum vsebuje, tako da potrebujemo zgolj en pogum, eno voljo, da pripravimo v roku leta dni en kvaliteten memorandum, kjer bomo predstavili naše argumente za arbitražni sporazum in kjer bomo šli v bistvu nekako enotno na to, da pridemo do pravične meje.“