Zakaj strah pred različnimi mnenji o družini?

Slovenija | 04.05.2010, 15:00

Dan v državnem zboru poteka v znamenju družinskega zakonika. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je namreč pred eno uro začel sejo, na kateri bo opravil drugo branje tega zakonika, jabolko spora pa ostaja pravica istospolnih do posvojitve otrok in redefinicija družine.

Kljub več kot 170-im dopolnilom in mnenju zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki je dala pripombe k 45 odstotkom členom, pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še vedno trdi, da je dokument strokovno pripravljen.

Kot je znano predsednica odbora Andreja Černak Meglič kljub temu, da je obravnava javnega značaja, ni pustila vsem zainteresiranim sodelovati na seji. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. „Nova Slovenija, kljub temu, da je aktivno sodelovala v javni razpravi, ni bila vabljena na sejo odbora. Odbor ni dopustil, da bi na sejo bile vabljene vse zainteresirane organizacije, kar v NSi razumemo kot bojazen koalicije pred drugačnimi mnenji o družinskem zakoniku. Takšno početje je sramota za koalicijo. Članice in člani NSi, ki se danes nameravajo udeležiti seje bodo tako obstali pred vrati »hrama slovenske demokracije«.“

Demokracija le na papirju

K umiku predloga zakonika je včeraj znova pozvala tudi Civilna iniciativa "Za družino in pravice otrok". Ob tem je predsednico odbora s številnimi sporočili pozvala, naj na seji omogoči demokratično in strokovno obravnavo. Član iniciative Miran Hergula: „Ko smo na javni razpravi o družinskem zakoniku govorili v parlamentu laiki in strokovnjaki, nas ministrstvo ni upoštevalo. Zato sem se zdaj prijavil na sejo odbora, da bi predlagal spremembe členov o definiciji družine in posvojitvah otrok, pa sem bil zavrnjen s strani predsedujoče. Vidim, da je tukaj demokracija samo na papirju. Želim si pa, da bi bila Slovenija napredna, demokratična država, kjer bi ljudstvo bilo upoštevano.“

Kaj je v korist otroka?

Predlog družinskega zakonika že od same predstavitve močno razdvaja strokovno in politično javnost, in sicer zlasti zaradi širjenja koncepta družine. O tem smo v današnji klepetalnici povprašali tudi naše poslušalce. Prisluhnimo Poloni Stegu: „Želim povedati, da sem zgrožena nad tem, kako si ta vlada predstavlja demokracijo; da kljub nasprotovanju velike večine javnosti in opozorilom strokovnjakov, želi eksperimentirati z osnovno vrednoto družbe – družino. In kar je še posebej zastrašujoče – z otroki. Vlada ves čas trdi, da sledi koristi otroka. Pa postavljam vprašanje: ali je življenje otroka z dvema homoseksualcema ali pa dvema lezbijkama otrokova največja korist?“

Matični parlamentarni odbor bi moral drugo branje opraviti že 6. aprila, a je bila seja prestavljena, ker do tedaj niso bila pripravljena vsa dopolnila. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je namreč pripravila pripombe na približno 45 odstotkov členov predloga zakonika. Do danes je bilo tako vloženih že več kot 170 dopolnil, zato je znova mogoče pričakovati pestro in obširno razpravo.