Ali smo Slovenci res omejeni?
Komentarji | 14.05.2010, 13:32
Razprave, ali homoseksualci lahko vzgajajo otroke, kažejo na "blazno slovensko omejenost in relativno emocionalno nepismenost", je v včerajšnji razpravi Liberalne akademije o družinskem zakoniku dejala sociologinja Tanja Salecl.
Dekan fakultete za socialno delo profesor Bogdan Lešnik pa meni, da tisti, ki so proti zakonu, uživajo v tem, saj naj bi jim to nadomeščalo seksualno uživanje. Pred nami pa je tudi dan družine, ki je priložnost za razmislek o tem, kje je mesto te temeljne celice naše v naši družbi.
Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn meni, da družina v idealni obliki nikoli ni obstajala. Ljudje namreč po njegovih besedah spolno sožitje organizirajo na različne načine in temu se mora prilagajati tudi zakonodaja. Ob tem lahko le rečem, da mi je žal za za vsakega človeka, ki ni nikoli izkusil lepote družine, te najmočnejše in hkrati najbolj krhke celice vsake družbe. Morda ni imel priložnosti odkriti pravega podarjanja in sprejemanja na vseh ravneh zakonskega življenja, iskrene ljubezni, varnosti in miru, ki jo le ta prinaša. Vendar pa tega pomanjkanja, ali pa ne izkušnje prave družine, neka skupina ljudi nima pravice vnašati v zakonik, da bi potrdila svoje življenjske navade.
Po mnenju sociologinje Tanje Salecl je proces socializacije v istospolni ali heteroseksualni družini več ali manj podoben. Prepričana je, da gre pri razpravah o zakoniku za fantazmo srečne družine, ki je bolj spomin na neko preteklost, ki jo nikoli ni bilo. "Tu vidim eno blazno slovensko omejenost in istočasno relativno emocionalno nepismenost. Gre za strah pred lastno seksualnostjo," je dejala Saleclova. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje, kako lahko neka sociologinja vse Slovence označi za omejene in hkrati zanika ugotovitve številnih strokovnjakov in ljudi o tem, kako nujno potrebna sta za otrokov razvoj mati in oče. Prisluhnimo eni od naših poslušalk: „Tudi sama sem mati samohranilka in imam sina 31 let starega. In naj vam povem, da je trajno poškodovan v čustvih, ker nima identifikacije očeta.“
Kam gre naša družba?
Po mnenju dekana Fakultete za socialno delo Bogdana Lešnika pa ljudje, ki so proti zakoniku v tem svojem zavzemanju uživajo, saj jim to nadomešča seksualno uživanje. Je to res izjava, ki si jo lahko privošči dekan neke fakultete? Zaradi takšne žalitve večine Slovencev (znano je namreč, da zakoniku nasprotuje velika večina državljanov), bi moral človek s takšnega položaja odstopiti. Glede na to, da imajo majhna peščica isto mislečih ljudi v rokah vse medije in politiko, pa se verjetno ne bo niti opravičil. In kako množično je bila ta medijsko tako odmevna okrogla miza obiskana? Prisluhnimo dr. Hubertu Požarniku, ki se je je udeležil: „Osem jih je predavalo, osem jih je poslušalo, isto mišljenikov seveda, ampak toliko da bodo lahko jutri v osmih časopisih pisali kot velik velik dogodek. Ampak kako je bila tam družina razvrednotena, zakon razvrednoten, to je vse en simptom v naši domovini, nad katerim bi se morali globoko zamisliti.“
Zanimivo, kajne? O dnevu družin, ki se ga je udeležilo več kot 4000 ljudi, pa je bilo v nekaterih medijih komaj kaj zaznati. Novice in javno mnenje lahko oblikujejo tisti, ki imajo medije na razpolago, vendar pa je življenje samo po sebi močnejše in ga ni mogoče zaustaviti.
