Razglasitev Marijine cerkve na Ptujski Gori za baziliko
Slovenija | 15.05.2010, 07:25
Marijino romarsko in župnijsko cerkev na Ptujski Gori bo apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Santos Abril y Castelló v nedeljo, 16. maja 2010, med mašo ob 15.00 razglasil za baziliko Marije Zavetnice.
Slovesnosti se bodo udeležili nekateri slovenski škofje in rektorji slovenskih bazilik. Prepeval bo Zbor sv. Viktorina s Ptuja. Molitvena ura se bo v cerkvi začela že ob 14.00. Na predvečer razglasitve v soboto, 15. maja 2010, bo ob 20.00 maša, ki jo bo daroval provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos OFMConv. Po maši bo procesija z lučkami.
Papež Benedikt XVI. je listino o razglasitvi božjepotne cerkve Marije Zavetnice na Ptujski Gori za baziliko podpisal 8. decembra 2009.
Škofje mariborske metropolije so ob 600-letnici romarske cerkve na Ptujski gori in njenem povišanju v baziliko 4. aprila 2010 objavili tudi pastirsko pismo.
Marijino svetišče na Ptujski Gori je osrednjo božjepotno cerkev mariborske nadškofije. Že od leta 1937 ga oskrbujejo Frančiškovi manjši bratje (minoriti). Zaradi bogate zgodovine in kulturno-umetnostnih dragocenosti predstavlja pomemben kulturni spomenik. Najbolj znan je Marijin relief (okoli 1410), ki sodi med največje mojstrovine tedanjega časa na naših tleh. Glavni motiv predstavlja Marijina podoba v baročnem glavnem oltarju. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, ki sestavljajo zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi je tudi portret Bernarda III., ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minoritov, predstavnikov plemstva, cerkvene hierarhije in drugih ljudi.
Bazilika
Beseda bazilika izhaja iz grških besed basilike (kraljevski) in oikos (hiša). 'Kraljevske hiše' so v antičnih Atenah poimenovali dolge pravokotne stavbe, kjer so prebivali visoki atenski državni uradniki. Izraz bazilika so od Grkov prevzeli Rimljani za poimenovanje javnih stavb, ki so imele vzdolžen prostor z ravnim stropom, razdeljen s stebri v tri ali več 'ladij', od katerih je bila srednja ali glavna ladja višja od drugih, da je vanjo prihajala svetloba skozi okna v zgornjem delu.
Kristjani so že v 3. stoletju imeli posebne stavbe za bogoslužje, ki so običajno stale nad grobovi mučencev. Od 4. stoletja dalje, ko je prenehalo preganjanje kristjanov in je Cerkev dobila svobodo, so take stavbe imenovali bazilike. Nekaj stoletij pozneje so ta častitljivi naziv obdržale samo tiste bogoslužne stavbe, ki so imele tri ali več ladij. Od 10. stoletja dalje so papeži obdarjali bazilike s posebnimi darovi, pravicami in prednostmi. Izmed vseh bazilik ima samo pet rimskih bazilik poseben status, ki se imenujejo velike ali papeške bazilike (basilica maior): sv. Janez Krstnik v Lateranu, sv. Peter v Vatikanu, sv. Pavel zunaj rimskega obzidja, Marija Velika ali Marija Snežna in Sv. Frančišek Asiški v Assisiju). Ostale bazilike po svetu, kakršna bo tudi bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori, imajo naslov manjše bazilike (basilica minor).
Posebna značilnost bazilik je, da so vidno znamenje povezanosti krajevne Cerkve s Svetim sedežem in rimskimi bazilikami, kar na vidnem mestu označujeta papeški grb in lastni grb bazilike ter glavni sedež za voditelja bogoslužja. Bazilika je cerkev s posebnimi pravicami, ki jih podeljuje Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov. Za romarje in obiskovalce je bazilika kraj milosti, kjer lahko pod določenimi pogoji dobijo posebne odpustke za žive in umrle.
V Sloveniji je trenutno sedem cerkva, ki imajo naslov bazilike: bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, bazilika Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori, bazilika Lurške Marije v Brestanici, bazilika Matere Božje v Petrovčah, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični, bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru in odslej tudi bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
