Granda: Ideologija v šoli je prepovedana

Slovenija | 06.05.2010, 15:25

„Ne smemo pristati, da si kdo ideološko lastnini državo.“ S temi besedami je tradicionalni ljubljanski Pohod ob žici komentiral zgodovinar dr. Stane Granda, ki je prepričan, da je ta pohod ideološka poteza. Kot je znano, so se prvi na pot odpravili vrtci, jutri šolarji, vrhunec pa bo prireditev dosegla v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.

Profesor Granda je na Zboru za vrednote, ki ga je v Kranju pripravila NSi, dejal: „V teh dneh sem poslušal, kako bodo vse otroke „gnali“ okrog Ljubljane po poti ob žici. Oprostite, ideologija v šoli je prepovedana, v tem primeru pa se to dogaja. Ni bistvo v hoji, saj lahko vse leto hodijo po tej poti, vendar gre za to, da je to zelo ideološko instrumentalizirano.“

Ljudmila Novak: 9. maja 1945 so zmagovalci pri nas napovedali maščevanje vsem, ki se niso ali ne bodo strinjali z ideologijo komunistične partije

Pred skorajšnjim praznikom Evrope, ki ga praznujemo na isti dan kot praznik Ljubljane, z razliko v letnicah, pa je v Kranju opozorila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak. „9. maj 1945 se bistveno razlikuje od 9. maja 1950. Prvi je kljub veselju ob koncu vojne napovedal maščevanje, drugi je v Evropi ponujal roko sodelovanja, odpuščanja in skupne prihodnosti.“ Predsednica NSi je še povedala: „9. maja 1945 so zmagovalci pri nas napovedali maščevanje vsem, ki se niso ali ne bodo strinjali z ideologijo komunistične partije. Svoje napovedi so temeljito uresničevali in za dolga leta svoja dejanja zapečatili z neprebojnimi zidovi. Poleg grobov so zapečatili tudi usta tistih, ki so vedeli, pa niso smeli ali mogli govoriti.“

Stane Granda: Ob razmišljanju o moralnem stanju v naši družbi ni mogoče izhajati le iz slovenskih razmer

Profesor Granda je dejal, da je novost v zadnjih tednih trditev, da moralna kriza slovenske družbe ogroža že svobodomiselnost. „Očitno je ta nemorala pri nas zavzela tak obseg, da vsakega odgovornega človeka zaboli glava. Ob razmišljanju o moralnem stanju v naši družbi ni mogoče izhajati le iz slovenskih razmer; tako kot je gospodarska kriza svetovna, je tudi moralna, le pozneje smo jo zaznali oziroma se vsaka družba obnaša do te moralne krize v svojih konkretnih okvirih, tudi Slovenska.“

Avguštin Mencinger: Padel je v jamo in tam umiral med mrliči, dneve in dneve

Zelo pomenljivo predavanje v Kranju je imel tudi zdravnik Avguštin Mencinger, ki je tragedijo poljskih častnikov v Katinu primerjal s tragedijo v Hudi jami, holokavst v Auschwitzu pa s Kočevskim rogom. „V Auschwitzu se vedno nekaj dogaja. Pa se preselimo k nam, v Kočevski rog, tam je bila smrt še strašnejša. Streljali so kar povprek in prestavljate si, da je morda od 10 do 15 odstotkov ljudi v te jame padlo živih in predstavljate si zdravega kmečkega fanta, ki so mu prestrelili noge. Padel je v jamo in tam umiral med mrliči, med ranjenci, ki so umirali dneve in dneve, morda tedne. Si morda lahko predstavljate še hujše mučenje? In mi ta Kočevski rog počasi pozabljamo, imam občutek, da ga poskušamo izbrisati iz naše zavesti,“ je dejal Mencinger.

Berta Golob: Za obstoj humane družbe je potreben temeljit zasuk

„Izpodmikanje lestvice vrednot, s katere koli strani, povzroči sesipanje vseh,“ je v svojem nastopu povedala pisateljica Berta Golob, ki je prepričana, da je za obstoj humane družbe potreben temeljit zasuk. „Od požrtosti na vseh ravneh k zmernosti, od egoizma k altruizmu in empatiji, od zavajanja k preglednosti, od vsakovrstnih barabij k doslednemu poštenju, to pa vključuje resnicoljubnost spoštovanje, sočutje, zvestobo, delavnost, solidarnost, požrtvovalnost, varnost, resnico, pripadanje. Vzgoja za nenasilje, za spoštovanje življenja, za varovanje narave in za spoštljivo medgeneracijsko sožitje so v današnjih okoliščinah glasen klicaj!“

Borut Gartner: Veliko stvari nam je bilo zamolčanih

Režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner pa je opisal, kako so se pripravljali na pasijon in glede polpretekle zgodovine dejal: „Veliko stvari nam je bilo zamolčanih. Šele ta trenutek, danes in verjetno jutri bomo končno dobili jasno sliko, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno.“

Marija Štremfelj: Iskrenost ni vrednota, ki jo osvojiš v svojem družinskem življenju

Alpinistka ter biologinja Marija Štremfelj pa se je ustavila pri iskrenosti. „Iskrenost ni vrednota, ki jo osvojiš v svojem družinskem življenju in jo poseduješ do konca svojega življenja. Na preizkušnji je že v vrtcu, v šoli, v službi in v ostalih družbenih okoljih, kjer postane glas vesti vedno pogostejši moteči faktor in v nasprotju z vrednotami okolice. Ko izgubi svojo vlogo, se vrednostni sistem, predvsem mladostnikov, obrne na glavo. Goljufanje in prepisovanje postaneta iznajdljivost, egoizem pa ambicioznost posameznika, ki se zaveda svojega cilja in mu sledi preko vseh meja. Zgled za tak način razmišljanja najdejo takoj, ko pogledajo časopise, televizijo ali internet.“