V naših škofijah o novem škofu in SEK-u
Slovenija | 30.04.2010, 06:47
V oddaji Naše škofije smo tokrat v ospredje postavili slovesnost škofovskega posvečenja novega celjskega škofa Stanislava Lipovška, seveda pa smo se dotaknili tudi Slovenskega evharističnega kongresa (SEK) do katerega nas loči le še mesec in pol.
Geslo kongresa je Evharistija – Božji dar za življenje. Več o pomenu gesla je v tokratni oddaji povedal novomeški škof Andrej Glavan. Povabili nas je tudi k tridnevnici in romanju z milostno podobo Marije Pomagaj.
Župnija Odranci v letu 2010 obhaja jubilejno Kozarjevo leto ob 100-letnici rojstva prvega odranskega župnika, pisatelja Lojzeta Kozarja. Geslo tega leta je Vsa moja ljubezen. Predstavili smo vam bogato dogajanje.
Še tri teme smo postavili v ospredje. Prvo, da so v Šturjah praznovali zunanjo slovesnost godu zavetnika tamkajšnje župnije, mučenca svetega Jurija in ob tem odkrili spomenik rojaku Filipu Terčelju. Drugo, da imamo Slovenci nov prevod nove zaveze Svetega pisma in Psalmov in tretje, da bo misijonska molitvena zveza molila za papeža, novega celjskega škofa in misijonarko s. Terezijo.
Anton Pačnik, voditelj misijonske molitvene zveze je zapisal:
Drage molivke in molivci Misijonske molitvene zveze!
Te dni so bile oči vernikov Cerkve na Slovenskem uprte v mlado, štiri leta staro škofijo Celje, kjer je apostolski nuncij msgr. dr. Santos Abril y Castelló, posvetil in ustoličil novega, po vrsti že drugega celjskega škofa ordinarija. Za to odgovorno službo je sveti oče imenoval do sedanjega stolnega župnika v Mariboru, kanonika dr. Stanislava Lipovška. S svojim organizacijskim darom, zavzetostjo in pobožnostjo bo izročeno mu škofijo brez dvoma uspešno vodil. Misijonska molitvena zveza mu ob tej priložnosti čestita in mu zagotavlja naše molitve.
V Misijonski molitveni zvezi pa ne bomo pozabili na našega vrhovnega poglavarja, papeža Benedikta XVI., ki naj bi v Veliko Britanijo odpotoval 16. septembra letos. Komaj da je končal misijonsko potovanje na Malto, že načrtuje naslednje. V Veliki Britaniji se bo mudil tri dni, do 19. septembra. V Walesu se je že začelo zasedanje angleške škofovske konference. Pomladansko plenarno zasedanje bodo tamkajšnji škofje posebej posvetili pripravam na tridnevni papežev obisk.
Gotovo pa bo tudi ta obisk spremlja protipapeževa kampanja, ki poskuša prikazati Cerkev kot ustanovo zla in pokvarjenosti. Te kampanje so za nas vernike, kakor za svetega očeta, zelo boleče; a potrjujejo, da se v naši Cerkvi uresničujejo Kristusove besede, namenjene njegovim naslednikom. Kristus pravi: »Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: 'Služabnik ni večji kot njegov gospodar. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše'« (Jn 5,16). Četudi so papeževi nastopi in potovanja spremljani s propagando proti njemu in Cerkvi, rodijo obilen sad. Zato je naša molitev še toliko bolj potrebna. Verniki smo otroci luči, temo premagujemo s svetlobo, sovraštvo z ljubeznijo, kampanje proti papežu in Cerkvi z molitvijo.
Med misijonarkami pa bomo zopet izbrali zavzeto delavko v Gospodovem vinogradu na Madagaskarju. Ta teden bomo namreč molili za sestro Terezijo Pavlič. Ko govorimo o misijonarkah in njihovem delu, kaj hitro pomislimo na gobavce. Le- te danes zdravijo in kruti običaji izključenosti iz človeške družbe niso več toliko navzoči. Seveda pa je bolezen gobavosti zelo odvratna zaradi gnojenja in razpadanja udov. Stalna in zavzeta nega omogoča tudi tem bolnikom človeka dostojno življenje. Zdravljenju in prinašanju upanja na dostojno življenje gobavih Malgašev se je posvetila naša misijonarka Terezija.
Rodila se je leta 1934 v Zabukovju in 1954 vstopila k Hčeram Krščanske ljubezni – usmiljenkam. Zaobljube je naredila 1959. V misijone je odšla 18. septembra leta 1968 na Madagaskar. Ob prihodu je odšla v Fort Dauphin. Tukaj se je srečala z gobavci in od takrat jim posveča posebno skrb. Na Madagaskarju je gobavcev še vedno veliko. Od leta 2002 deluje je v Ranomeni kot predstojnica sestrske skupnosti in še vedno opravlja svoje delo v dispanzerju. Po izobrazbi je medicinska sestra. Delovala je med drugim tudi v dispanzerju v Ambatoabo, v Farafangani in v Vangaindranskem sestrskem dispanzerju.
Sestra Terezija, več kot 40 let se razdajate Malgašem in jim pomagate nositi križ bolezni – gobavosti; več kot 40 let gobavcem z zdravili, besedo, nasmeškom …, vlivate samozavest dostojanstva. Več kot 40 let vsakega bolnika spremljate s svojo molitvijo. Sestra Terezija, občudujemo vas in vaše misijonsko poslanstvo ter molimo za vas.
