Pogovor | (foto: ARO)
Pogovor je vrhunska umetnost
Slovenija | 26.04.2010, 17:45
Na Radiu Ognjišče vsak četrti ponedeljek v mesecu gostimo predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, prof. dr. Jožeta Ramovša. Z njim se pogovarjamo o dobrih medsebojnih odnosih. V ciklu oddaj „Ponedeljkova 17“ smo se aprila ustavili pri osnovnih štirih pravilih dobrega pogovarjanja.
Dr. Ramovš je poudaril, da je veščina dobrega pogovarjanja vrhunska umetnost. Tovrstnih mojstrov pa v sodobnem svetu žal čedalje manj. V vsakdanjem sožitju imajo svoje mesto vse vrste pogovora: splošno razpravljanje, delovni pogovor, sproščen klepet ali osebni pogovor.
V prvih dveh oblikah je pogovor neoseben. Drug drugemu pripovedujemo svoja znanja, mnenja, splošne sodbe, pa tudi predsodke in podobno. Vse to pa ne sodi v osebni pogovor, če želimo, da bo naš odnos po pogovoru lepši in tudi ne v delovni pogovor, če želimo delo opraviti hitro in uspešno. V pogovoru z dr. Ramovšem nas je najbolj zanimal osebni pogovor, ker je to gotovo izhodišče za vse ostale pogovore. Če se znamo dobro pogovarjati na osebni ravni, se bomo veliko lažje sporazumevali tudi na vseh ostalih ravneh medsebojnih odnosov.
Štiri pravila dobrega pogovarjanja:
1. Kličem te po imenu
Lep osebni pogovor je vezivo za sožitje najbližjih, je edini način za pristno medsebojno poznavanje na globlji človeški ravni. Osnova in začetek lepega pogovora pa je, da se kličemo po imenu. Če v osebnem pogovoru od časa do časa izrečemo sogovornikovo ime, delujemo sočutno in prijazno, izražamo spoštovanje. Že samo z nekajkratno uporabo sogovornikovega imena bo pogovor gotovo prijaznejši. Preizkusite! Ime vsakega je
2. Poslušam te, da bi te razumel
Če drugega ob njegovem pripovedovanju ne poslušamo in ne gledamo z odprtimi ušesi, očmi in srcem, ga nikoli ne bomo videli takšnega, kakršen v resnici je, ampak takega, kot si o njem ustvarjamo sliko v svoji glavi na temelju preteklih izkušenj, pričakovanj ali pripovedovanja drugih, ki je pogosto slabo...Bogat in lep odnos bo, če se bomo res poslušali in se vživeli v podoživljanje zgodbe drugega. Ljudje imamo radi tiste, ki znajo dobro poslušati in prijazno gledati. Bodimo takšni, pa bo marsikomu na tem svetu lepše. Vključno nam.
3. Pripovedujem ti...
Za lepo sožitje je odločilno, da je vsak teden vsaj nekaj lepega osebnega pogovora. S pripovedovanjem se bližamo drug drugemu. Če ni rednega, sprotnega pogovora in pripovedovanja o naših doživetjih, skrbeh, željah, hrepenenjih in podobno, se vse bolj oddaljujemo drug od drugega in med nami zaveje prepad. In še nekaj, ko pripovedujemo ne pozabimo ob sklepu spodbuditi še tistega, ki nas je poslušal, da bi nam zdaj on pripovedoval.
4. Znam molčati
Velik je pomen molka. Čeprav je pravilo postavljeno na zadnje mesto, še zdaleč ni najmanj pomembno. Prav nasprotno. Med slovenskimi pregovori je kar nekaj takšnih, ki govore o molku. Na primer: „ Molčati je zlato“, Če jezik molči, glava ne boli“. Poznamo jih kar veliko. Med osnovami dobrega, koristnega molka je, da ne govorimo o odsotnih, da ne govorimo o stvareh, ki razdvajajo, ne govorimo laži, da molčimo, dokler misel v nas ne dozori.
Težko je četrto pravilo, morda najtežje. Pa vendar vaja dela mojstra. Naj, upoštevajoč zgoraj na kratko opisana pravila, zacveti letošnja pomlad tudi v lepih, iskrenih in bogatih pogovorih.
Še več podrobnosti pa najdete v posnetku aprilskega pogovora o štirih pravilih dobrega pogovarjanja z dr. Jožetom Ramovšem.
