Rastline prve, ljudje zadnji
Slovenija | 26.04.2010, 15:15
Le kdo ne pozna strokovnjaka, ki se že več desetletij v medijih, predvsem radijskem, oglaša z nasveti za ljubitelje vrtnarjenja - Slavka Zgonca. Povabili smo ga tudi k pogovoru v rubriki „Zakladi naše dediščine“.
Narava ni naša lastnina, mi smo njeni gostje
Na prvi pogled morda nezdružljivo, toda dediščina je tesno povezana z naravo. Slavko Zgonec je v pogovoru dal osnovni nasvet, kako biti blizu naravi, jo ohranjati, obenem pa z njo gospodarno ravnati in s pridom, seveda tudi z odgovornostjo, uporabiti dognanja sodobnega znanstvenega sveta.
Narave nismo dobili, mi smo vstopili v njen svet, ne zato, da jo izkoristimo in uničimo, pač pa, da preživimo. Posojena nam je le za kratek čas. V kakršno smo prišli, takšno smo dolžni zapustiti. Zato bi se morali, kot poudarja Slavko Zgonec, boriti za čim večjo biotsko raznolikost. Rastline so bile prve na zemlji, ljudje zadnji.
Brez čebel tudi nas ne bo
Pravo revolucijo v mišljenju ljudi je pred leti sprožila izjava, ki je prišla iz Einsteinovega Inštituta, da bomo ob izumrtju čebel, v treh, štirih letih izumrli tudi mi. Nihče ne pomisli, koliko časa še imamo. Spremeniti moramo mišljenje, se zavedati dejstva, da je človeštvo v zadnjih 150 letih naredilo zelo veliko, tako koristi kot škode.
Poseganje v naravni razvoj
Ljudje smo deloma zaradi potreb gospodarstva, ekonomije in podobnega, pa tudi zaradi želja imeti vse lepše liste, plodove in cvetove, s križanjem rastlin, del omenjenih želja tudi dosegli. Toda vse se ni izšlo po pričakovanjih. Poseganje v naravni razvoj je posamezne rastline oslabilo in poslabšalo njihovo naravno odpornost. Vedeti moramo, kot poudarja Slavko Zgonec, da se v naravi rastline ob minimalnih hranilih, skozi milijone let počasi prilagajajo danim, bolj kot ne skromnim okoliščinam, mi pa s kakovostnimi tovarniško pripravljenimi gnojili njihovo odpornost povečamo in omogočimo hitrejšo ter boljšo rast.
Zmote
Slavko Zgonec pravi, da smo, kot na mnogih drugih področjih, izgubili kompas tudi pri razumevanju rastlin. Nastaja veliko nasprotujočih izjav predvsem s strani tistih, ki rastlin ne poznajo in ne vedo, kako rastline sprejemajo hranila. Mnogi kar povprek govorijo o umetnih gnojilih in pripravkih. Slavko Zgonec pa ob tem v razmislek apelira: „malo kaj je na tej zemlji umetnega“. Rastline ne morejo sprejeti nečesa, kar ne prepoznajo. Bodimo previdni, da ne zapademo v novo skrajnost. Res pa je, to področje je treba poznati in izbrati najkakovostnejša, preverjena gnojila.
Tovarne, kot jih ljudje ne zmoremo ustvariti
Ob sklepu članka samo še nesporno dejstvo, rastline so ustvarile največjo tovarno kisika na svetu. Ozrimo se naokrog in z zavestjo o dragocenosti rastlin in sploh okolja opazujmo svet. Mnogi rečejo, to je pa plevel. Kaj pa, če smo ljudje nevšečni plevel ostalim živim bitjem na zemlji. V pogovoru je Slavko Zgonec za boljše razumevanje in osnovno poznavanje rastlin na našem planetu, povabil k branju knjige „Zasebno življenje rastlin“ izvrstnega strokovnjaka Davida Attenborougha.
Mi pa vabimo k poslušanju celotnega pogovora s strokovnjakom za rastline, ki bo v programu Radia Ognjišče v rubriki „Zakladi naše dediščine“, 26. aprila ob 16.10.
