Slišati sebe in postati občutljiv za druge

Oddaje | 16.04.2010, 10:16

V Dijaški oddaji smo sredi aprila objavili reportažo iz umetniške gimnazije Koper, ki smo jo obiskali ob njeni desetletnici. Likovno in glasbeno izobraževanje na Primorskem je obrodilo že veliko sadov in odmevnih rezultatov.

Na umetniški gimnaziji dijakom, poleg splošno izobraževalnega programa, nudijo različne možnosti kakovostnega izobraževanja na glasbenem in likovnem področju. S tem jim omogočajo širšo in večplastno izobraževanje, obenem pa pomagajo pri razvijanju individualnosti, delovnih navad in čuta za odgovornost. Posebej pomemben je tudi razvoj občutka za skupinsko delo ob spoštovanju drugačnosti posameznika, kar učitelji in dijaki skrbno gojijo in izražajo pri skupnem muziciranju v različnih zasedbah. Mladostnik ob širši izobrazbi, predvsem ob likovnem in glasbenem pouku, krepi samo izražanje, razvija ustvarjalnost, smisel za estetiko in kulturo nasploh. Omogoča vsestransko in kakovostno osebnostno rast. Večina otrok šele po petnajstem letu začuti potrebo po umetniškem izražanju, je na spletu zapisala ravnateljica umetniške gimnazije Koper, Marija Gombač.

Kitarist in komponist Luka
Mi smo se med obiskom umetniške gimnazije Koper srečali z dijakinjo iz likovnega oddelka Žano in dijakom glasbene smeri Luko. Luka igra na kitaro in klavir, ukvarja pa se tudi s kompozicijo. Zanima ga veliko stvari znotraj glasbe. Ozira se tudi v tujino, kjer bi po končani gimnaziji rad izpopolnjeval znanje o jazz-u.

V gimnaziji ima veliko podpore, tudi možnosti za širok razvoj in odkrivanje različnih glasbenih smeri. Prav vzoren je odnos med učitelji in učenci. Ker je veliko individualnega učenja, jim skupne ure omogočijo, da se podrobneje spoznajo in imajo tudi več časa za pogovor. S tem pa se razvije prijateljski, spoštljivejši odnos med dijaki in profesorji.

Likovnica Žana
Vse od otroštva Žana rada riše, zato je bila odločitev za vpis v umetniško gimnazijo Koper skoraj pričakovana. V gimnaziji na likovni smeri spoznavajo različne likovne govorice, začenjajo s svinčnikom, po dveh letih izpopolnjevanja pa zdaj rišejo tudi z akvareli, oljem in akrilnimi barvami.

Pri plastičnem pouku oblikujejo tudi z glino. Žani so najljubše človeške figure. Svinčnik pa v njenih rokah ni samo med poukom, tudi doma si postavi slikarsko stojalo in uri svoje veščine risanja.

Njena želja je raziskati širino slikarstva. Se naučiti čim več. Kakšna pa bo njena pot v poklicnem življenju, pa se še odloča med režijo in likovnimi smermi. Vsekakor pa že zdaj ve, da ji je umetnost pokazala drugačen pogled na življenje, zdaj zna gledati globlje.

Učencem je treba pomagati, da slišijo sebe in postanejo občutljivi tudi za druge
V umetniški gimnaziji Koper smo se srečali tudi s profesorico strokovnih predmetov risanja in slikanja ter na sploh likovnih umetnosti Dragico Samsa. Največ dijakov v gimnaziji prihaja iz primorskega območja, so pa imeli pred leti tudi dijakinjo iz Ptuja. Pomen učenja in vzgajanja je, kot je poudarila Dragica, učencu najprej pomagati slišati sebe, da postane občutljiv na notranji svet in vse, kar ga obdaja. To bi moral biti temelj humanistične vzgoje sploh. Vzgajati in izobraževati umetnika pomeni oblikovati človeka, ki bo iz pridobljenega občutka za notranje doživljanje in zaznavo sveta znal ustvarjati. V tem procesu je nujno osvojiti določena znanja, ki jih učenci na umetniški gimnaziji tudi dobijo.

Osnova je Bach, drugače ne gre!
Osnova glasbene smeri na umetniški gimnaziji Koper so klasična dela, je Bach, je v pogovoru za Dijaško oddajo najprej zatrdila profesorica Alenka Zupan. Drugače ne gre. Od dijakov glasbene smeri zahtevajo kar veliko, nivo pouka je kakovosten in visok, kar dokazujejo tudi številna priznanja in nagrade, ki jih dosegajo posamezniki in dijaki različnih zasedb. V desetih letih so naredili veliko. Danes lahko opravičeno govorijo o že zreli umetniški gimnaziji z utečenim in visoko kakovostnim pristopom do dela.