Vatikan: Markov evangelij navdušil znanost
Cerkev po svetu | 28.04.2010, 09:42
Oglej je severnoitalijansko mesto v videnski pokrajini. Po izročilu je tja potoval sveti Marko in tam oznanjal novo krščansko vero. To ni bil le misijon, ampak naj bi po izročilu sveti Marko evangelij napisal prav v Ogleju.
Oglejski evangeliarij na stotine romarjev že stoletja časti kot Markovo relikvijo. Radio Vatikan je pripravil pogovor s profesorjem za zgodovino srednjega veka na univerzi Duisburg-Essen Uwejem Ludwigom.
Profesor Ludwig je soavtor knjige o Markovem evangeliariju, ki so jo v teh dneh predstavili v vatikanskih muzejih. „Problem je v tem, da izvora rokopisa ne moremo opisovati na izvirni dokumentaciji, ampak le na podlagi stilističnih napotil, ki zadevajo pisavo, in tu izvedenci menijo, da je ta rokopis verjetno nastal v 6. stoletju na območju Ravene. To pa vemo na podlagi imen, ki jih vsebuje kodeks, da so knjigo v 9. in 10. stoletju uporabljali na območju Ogleja,“ je povedal profesor in dodal, da je besedilo šlo za nekaj časa v pozabo. „V 12. in 13. stoletju, kakor domneva Cerkev v Ogleju, da imajo prav tukaj izvirni Markov rokopis evangelija. Težko je kaj takega trditi, saj je bil Markov evangelij po izročilu napisan v Rimu, in sicer v sodelovanju s Petrom. V kronikah pa so zgodovinopisci izrecno iznašli drug evangelij, tako da naj bi Marko prvi evangelij napisal v sodelovanju s Petrom, drugega pa pozneje v Ogleju in ta je ostal v tem mestu.“
Vest o izvirnem rokopisu se močno širi in evangeliarij privablja številne romarje. Tu pa je za nemškega raziskovalca težišče. Evangeliarij zelo dobro osvetljuje srednjeveško družbo, saj je obenem tako imenovana knjiga pobratenja. Tukaj so omenjene osebe, ki so pozneje privzete v molitev. Iz tisoče imen skuša Ludwig potegniti svoja opažanja. „Če je torej imenovan prvi bolgarski krščanski kralj, to gotovo govori za to, da je obstajala ta povezava. Tega ni nujno brezpogojno jemati pod vidikom zveze med pisci spominske knjige, lastnikom knjige pobratenja in omenjenih ljudi, ampak je pogosto mogoče raziskovati kot take po skupinah, družinah, v posebnih okoliščinah, torej poslaništva, romarske skupine in vnesene skupine ljudi in tako dobimo vtis o družbi v srednjem veku, v tem primeru torej v zgodnjem srednjem veku.“
Evangeliarij pa je vir raziskovanja tudi za mnoge druge strokovnjake. „Čedadski evangeliarij je za znanost pomemben v veliko pogledih. Kot Markova relikvija je osrednjega pomena za raziskovanje relikvij. Je star, zelo star rokopis, ena najstarejših prič izdaje Svetega pisma po Hieronimu, torej Vulgati in je zato središčnega pomena za biblično znanost. V evangeliarij so v teku stoletij zapisovali liturgične obrobne opombe, da so ga mogli uporabljati pri bogoslužju, torej je osrednjega pomena tudi za liturgiko,“ je prepričan profesor Ludwig.
