Papež danes na Malto
Cerkev po svetu | 17.04.2010, 01:29
Papež Benedikt XVI. bo danes in jutri ob 1950. obletnici brodoloma svetega Pavla na obisku v Republiki Malti. Tja bo prispel pozno popoldne in se bo najprej sestal z visokimi predstavniki civilnih oblasti te otoške države.
Nato bo v Rabatu obiskal votlino svetega Pavla. Jutri bo v Floriani daroval sveto mašo, kasneje pa se bo v malteški prestolnici Valetta srečal z mladimi.
Papež Benedikt XVI. bo Malto obiskal kot drugi papež. Leta 1990 in 2001 jo je obiskal njegov predhodnik Janez Pavel II. Svetega očeta so na obisk te gosto naseljene otoške države, ki šteje približno 400.000 prebivalcev, od katerih jih je 98 odstotkov katoličanov, povabili malteški škofje in predsednik države. Pastoralni obisk bo sovpadal z obletnico brodoloma svetega Pavla, ki ga je apostol narodov doživel pred 1950. leti, torej leta 60, med svojim potovanjem v Rim. Pavla in ostale preživele naj bi domačini, kot poročajo Apostolska dela, sprejeli izredno ljubeznivo. Apostol narodov je na Malti ostal tri mesece, nato pa odplul proti Siciliji in naprej proti Rimu.
Malteški škofje: Papežev obisk je priložnost za okrepitev vere
Malteški škofje so v luči papeževega obiska Malte, kjer se bo sveti oče Benedikt XVI. mudil v danes in jutri, v pastirskem pismu vernikom izrazili prepričanje, da bo papežev obisk njihove države milostna priložnost za utrditev vere Maltežanov. Škofje vse vernike in ljudi dobre volje, pa tudi tiste, ki so glede vere v dvomih, vabijo naj prisluhnejo papeževemu sporočilu.
„Ne bojmo se izzivov, ki so pred nami, pač pa iščimo Kristusovo sporočilo,“ pišejo škofje. Poudarjajo tudi, da mora Cerkev biti odprta za dialog in odprta svetu. „Ne želimo biti Cerkev z zaprtimi vrati, pa tudi ne Cerkev, ki se vsiljuje družbi in drugim,“ pišejo malteški škofje, ki so prepričani, da jim sveti oče prinaša sporočila, ki bodo Katoliško cerkev na Malti vodila v to smer in jo bodo spodbudila k vztrajanju na poti v prihodnost, ki ni varljiva. Škofje v nadaljevanju pastirskega pisma spominjajo, da papežev obisk sovpada z obletnico brodoloma svetega Pavla blizu Malte, ki ga je apostol narodov doživel pred 1950. leti, torej leta 60, med svojim potovanjem v Rim. Kakor piše v Apostolskih delih, so Pavla in ostale preživele domačini sprejeli neverjetno ljubeznivo. Na Malti je Pavel ostal tri mesece, nato je odplul proti Siciliji in naprej proti Rimu. Malteški narod je svetega Pavla ljubeznivo sprejel ter ga tako podprl v trenutku, ko je potreboval pomoč. Danes pa nekateri želijo utišati preroški papežev glas. Poklicani smo, da po zgledu naših prednikov izkažemo ljubezen do papeža, pišejo malteški škofje, ki Maltežane še pozivajo, naj svetega očeta Benedikta XVI. sprejmejo prisrčno.
Malteški predsednik Abela upa, da bo papežev obisk Malte prispeval k duhovni prenovi vernikov in Maltežanom prinesel upanje
Predsednik Malte George Abela meni, da bo papežev obisk te otoške države prispeval k duhovni prenovi vernikov in Maltežanom prinesel upanje, mladim pa ponudil priložnost, da svojega duhovnega pastirja spoznajo osebno.
„Upamo, da se bodo papežev nauk in misli, zapisane v njegovih treh okrožnicah, močno razširili med prebivalstvom. Gre za nauke, ki niso pomembni le za katoličane, saj vrednote, ki jih zagovarja sveti oče, presegajo čas in prostor,“ je v pogovoru za katoliško tiskovni agencijo Zenit poudaril Abela, ki se spomnil, da je Malta krščanska država ter da so njeno kulturo, običaje in navade oblikovale krščanske vrednote. Tudi mnogi zakoni po predsednikovih besedah odsevajo te vrednote, čeprav je Malta sicer laična država. „Laičnost neke države ne pomeni, da v njej ne more biti sodelovanja s Cerkvijo, ko je govora o skupnem dobrem,“ je dejal Abela in izrazil upanje, da bo obisk svetega očeta na Malti vernikom pomagal razumeti, da je vera, ki jo je na otok prinesel sveti Pavel, pomembna še danes, ne le za duhovno življenje, temveč tudi za tiste temeljne in brezčasne vrednote, ki lahko izboljšajo zemeljsko življenje.
Na novinarsko vprašanje o migracijah je predsednik Malte odgovoril, da ne gre zgolj za problem Malte, temveč za problem celotne Evrope, zato je pri reševanju te težave treba sodelovati. "Zagotoviti je treba sprejemanje migrantov in spoštovanje njihovega dostojanstva," je dejal Abela in opozoril, da je trenutno tako, da je večina migrantov v očeh domačinov nedvomno del organiziranega kriminala. Predsednik Malte je ob tem še omenil vlogo Katoliške cerkve na področju pomoči migrantom, rekoč, da ta upravlja šole in bolnišnice, ki prispevajo k blaginji priseljencev ter spodbujajo njihov razvoj. Malta je sicer kot otok sredi Sredozemskega morja cilj številnih tujcev, ki prihajajo iz Afrike.
