Papež v velikonočnih katehezah o vlogi duhovnika
Papež in Sveti sedež
Papež Benedikt XVI. je pri sredini splošni avdienci povedal, da bo kateheze velikonočnega časa posvetil Letu duhovništva, ki ga bomo sklenili junija. V svojih premišljevanjih bo dal glavni poudarek duhovniku in pomenu njegovega upodobljenja po Kristusu ter vodenju Cerkve preko poučevanja, posvečevanja in vodenja. Tokratne splošne avdience se je na Trgu sv. Petra udeležilo skoraj 16 tisoč romarjev.
Duhovnik je v svojih treh nalogah poklican delovati v Kristusovem imenu. Njegova prva naloga je poučevanje, kar je danes po papeževih besedah še kako pomembno. Duhovnik naj ne bi nikoli uveljavljal samega sebe, ampak kot Kristus naj bi človeštvu razodeval Očetovo obličje, globoko občestvo ljubezni, ki jo Bog živi v sebi. „Duhovnik ne uči svojih idej. Duhovnik ne govori sam od sebe, ali pa zase, da bi ga drugi občudovali. Duhovnik uči v imenu Kristusa in predlaga resnico, ki je Kristus sam“, je dejal sveti oče.
Tako naj bi v današnjem času zmedenih idej, ko ne vemo več, kdo smo in kam gremo, duhovnik prinašal luč, ki je Božja beseda, Kristus sam v svetu. Duhovnikovo življenje naj se izenačilo s Kristusovim, kot svetuje sv. Avguštin. Nauk, ki ga oznanja, pa mora najprej sam ponotranjiti in živeti na intenzivni duhovni poti. Preroška moč duhovnika je v tem, da se ne poistoveti s prevladujočo miselnostjo, ampak pokaže edino novost, ki je sposobna globoko prenoviti človeka. Ta novost pa je Kristus Bog, ki nam je blizu, Bog, ki deluje v našem življenju in v svetu, je dejal papež. Ker se je srečal z Resnico, ne more, da je ne bi oznanjal. Duhovništva pa si nihče ne more izbrati sam, je dejal papež, to ni pot, da bi prišli do gotovosti v življenju ali nekega družbenega položaja. Nihče nam ga ne more dati, je dejal sveti oče. Duhovništvo je odgovor na Gospodov klic, na njegovo voljo, da bi postali oznanjevalci njegove resnice.
Arški župnik – človek modrosti in junaške moči
Za vzor jim je papež dal sv. Arškega župnika, ki je bil človek velike modrosti in junaške moči, s katero se je upiral kulturnim in družbenim pritiskom svojega časa, da bi lahko vodil k Bogu. Značilnosti njegovega oznanjevanja so: preprostost, zvestoba in neposrednost. Krščansko ljudstvo pa je v njem prepoznalo to, kar naj bi v vsakem duhovniku: dobrega pastirja.
