Janez Janša | (foto: www.nekdanji-pv.gov.si)
Na Pučnikovih dnevih o obletnici prvih demokratičnih volitvah
Slovenija
Volitve leta 1990 so bile najpomembnejše v zgodovini slovenskega naroda, je na Pučnikovih dnevih menil premier prve povojne demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Po njegovem je pomembno zlasti, kdo je tiste volitve dobil, saj če ne bi bilo Demosa, danes ne bi veliko proslavljali. Dimitrij Rupel pa meni, da je Slovenija danes dežela zamud.
Kot je na okrogli mizi v sklopu letošnjih Pučnikovih dni ocenil vodja Demosove vlade, zdaj sicer evropski poslanec Peterle, bi se brez zmage Demosa stare sile sicer "taktično prilagajale" razmeram, ne bi se pa vsebinsko prenavljale. Po njegovem je Slovenija danes v krizi, ki je drugačna kot pred 20 leti, vendar za razliko od takrat Peterle danes ne vidi iste do sprememb odprte atmosfere, niti pripravljenosti do določenih žrtev.
Odlikovanje Ertla je napovedalo vrnitev komunističnih japijev
Tako Peterle kot Rupel sta se dotaknila tudi odlikovanja nekdanjega vodje Službe državne varnosti Tomaža Ertla. "Ertl ni in ne more biti simbol demokracije," je prepričan Peterle. Ertlovo odlikovanje pa je po besedah Dimitrija Rupla napovedalo vrnitev slovenskih komunističnih "japijev", ki si pripisujejo zasluge za demokratične spremembe, na ta vlak pa lahko sedaj očitno stopi tudi Ertl. Kot je opozoril Rupel, se v Slovenijo vračajo ravnanja in ideologije, ki so drugod že propadli. Vzgibi za zavarovanje te dediščine pa dajejo vtis, "kot da bi bila Slovenija jurski park", dodaja. Prav tako je nekdanji zunanji minister opozoril, da če je Slovenija v preteklosti prehitevala druge države, se je to napredovanje zaustavilo, Slovenija pa je postala "dežela zamud in zamudništva".
Demos je prevzel samo odgovornost, ne pa tudi oblasti
Predsednik SDS Janez Janša je opozoril, da volitve aprila 1990 niso bile v celoti svobodne, saj so enega od treh zborov Skupščine RS, zbor združenega dela, s svojimi predstavniki povsem obvladovale sile bivšega režima. Omenjeni zbor je tako po Janševih besedah blokiral marsikatero odločitev, ki bi lahko pripeljala do normalizacije slovenske družbe. Tako je na ravni celotne 240-članske skupščine Demos le s peščico glasov sprejel nekatere ključne akte na področju obrambe, brez katerih bi bila po Janševem vprašljiva celo sama osamosvojitev. Demos je tako po mnenju prvaka SDS "prevzel samo odgovornost, ne pa tudi oblasti". Tudi Janša je omenil odlikovanje Ertla, ki ga je označil za "vrh ledene gore". To in druga dejstva, npr. poimenovanje ceste po Titu, po njegovem postavlja naši družbi tudi številna vprašanja o tem, česa v zadnjih 20 letih nismo naredili, pa bi morali.
Janša se je dotaknil tudi kartelnega dogovarjanja med gradbenimi podjetji za avtocestne posle in opozoril, da so se z nastopom nove vlade zadeve spremenile v smislu, da policija sedaj preiskuje tiste, ki so prej preiskovali gradbene posle. Kar 14 članov SDS je trenutno v raznih postopkih, iz katerih po Janševih besedah sicer ne bo nič, vendar pa po njegovem kažejo na neko "oblastniško aroganco". Nazadnje je Janša omenil potrebo po spremembah. Pri tem je ocenil, da je sedanja ustava "velik politični kompromis med starim in novim".
Letošnji Pučnikovi dnevi v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika so posvečeni 20. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Uvodni govornik je bil premier Borut Pahor, ki je poudaril prelomnost tistih časov. Prireditve se udeležujejo številne vidne osebnosti slovenskega javnega in političnega življenja, med njimi bivša ministra Vasko Simoniti in Žiga Turk, predsednica NSi Ljudmila Novak, bivši predsednik NSi in bivši premier Andrej Bajuk, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman in več poslancev Državnega zbora.
