Dr. Šturm: Volitve 1990 so bile svobodne in demokratične, a ne tudi poštene
Slovenija
Ob 20. obletnici prvih povojnih demokratičnih volitev v Sloveniji je na Študijskem centru za narodno spravo potekalo predavanje dr. Lovra Šturma o tem, ali so bile prve volitve leta 1990 demokratične in svobodne ter ali so bile tudi poštene.
Takrat se je pokazalo, da so bile volitve resda svobodne in demokratične, niso pa bile poštene
Dr. Šturm je bil ob prvih demokratičnih volitvah leta 1990 član Republiške volilne komisije. Osnovna ugotovitev predavatelja je bila, da so bile volitve leta 1990 demokratične in svobodne, niso pa bile v polnosti poštene, ker so si preko volilne zakonodaje dotedanje družbeno-politične organizacije zagotovile določeno prednost, kar zlasti velja za kandidiranje v Zbor združenega dela. Vsekakor pa so prve demokratične volitve prvič po 45 letih izrazile demokratično voljo ljudi in pripomogle k nadaljnji demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, je povedal dr. Šturm.
Takratni volilni zakon je bil po njegovi oceni izjemno zahteven in zapleten, zlasti za nove politične stranke. Volilna opravila so bila zelo zahtevna, vendar je volilni štab Demosa, ki je bil sicer ustanovljen 8. januarja 1990 v kleti stanovanjske hiše v Šiški, zmogel pravočasno poiskati ustrezno število kandidatov. To po njegovem ni bilo lahko glede na to, da je samo republiška skupščina imela 240 mest. Poleg tega je moral Demos izpeljati tudi volitve za občinske skupščine in izpeljati volilne postopke do konca. "Takrat se je pokazalo, da so bile volitve resda svobodne in demokratične, niso pa bile poštene. Že v zakonu je bila vtkana neenakopravnost med tedanjimi političnimi organizacijami in novimi," navaja dr. Šturm. Kot je pojasnil, so takratne politične organizacije - Zveza komunistov Slovenije, zveza sindikatov, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije - lahko delovale vsepovsod, v vseh organizacijah, v državni upravi, javnih službah, delovnih organizacijah, nove pa tega po navedbah dr. Šturma niso smele.
Takrat je Slovenija na dokaj eleganten način prešla iz enopartijskega sistema v večstrankarski sistem
Rezultat tega je bil, da so imele takratne politične organizacije pri volitvah v 7000 voliščih zbora združenega dela po vsej Sloveniji veliko prednost. To se je pokazalo tudi tako, da je Demos glede na splošno razpoloženje osvojil 47 mest od 80 v družbeno političnem zboru, 51 mest od 80 v zboru občin in samo 29 mest od 80 v zboru združenega dela v takratni republiški skupščini.
Dr. Šturm je poudaril, da so za Slovenijo te volitve pomenile velikanski premik. "Takrat je Slovenija na dokaj eleganten način prešla iz enopartijskega sistema v večstrankarski sistem. Te volitve so seveda tudi omogočile, da je Slovenija postala samostojna država in glavno zaslugo za to ima Demos, ki je ne samo to vseskozi želel in imel za končni cilj, ampak je tudi s svojimi poslanci v skupščini to tudi zakonodajno izpeljal," je poudaril dr. Šturm. Ob tem je izpostavil ključne zakone, ki so omogočili osamosvojitev, zlasti zakone o vojaškem proračunu, o vojaški obrambi in vojaški dolžnosti. Ti zakoni so bili v parlamentu sprejeti izključno z glasovi Demosovih poslancev, je še dodal nekdanji pravosodni minister in ustavni sodnik dr. Lovro Šturm.
Ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev bo tudi priložnostna razstava, ki jo v Evropskem parlamentu v Bruslju 14. aprila organizira slovenska delegacija Evropske ljudske stranke.
Več o Študijskem centru za narodno spravo, katerega direkotrica je mag. Andreja Valič.
