Zgodovinski dogodek za Celje in celjsko škofijo

| 24.04.2010, 12:45

V Celju je bila v današnjem dopoldnevu slovesnost škofovskega posvečenja mons. Stanislava Lipovška. Glavni posvečevalec je bil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Castelló, soposvečevalca sta bila mariborski nadškof metropolit msgr. Franc Kramberger in ljubljanski nadškof metropolit msgr Anton Stres.

Slovesnosti so se tudi udeležili: mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek, novomeški škof Andrej Glavan, škof Jožef Smej, goriški nadškof Dino de Antonio, graški škof Egon Kappelari, varaždinski škof Josip Mrzljak in upokojeni linški škof Maksimilijan Aichern. Škofov Piriha, Bizjaka in Jamnika ni bilo zaradi slovesnosti svete birme, škof Šumpf pa je na okrevanju po operaciji.

Slovesnosti so se udeležili tudi iz sestrinskih krščanskih Cerkva - v imenu pravoslavne Cerkve zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan in v imenu evangeličanske Cerkve škof Geza Erniša. Navzoči so bili tudi predstavniki Binkoštne Cerkve in islamske verske skupnosti.

Iz političnega življenja so bili navzoči poslanci Državnega zbora, celjski župan in drugi župani celjske škofije, veleposlanik RS pri Svetem sedežu ter predsednica NSi. Slavja so se udeležili tudi predstavniki mariborske občine, rektor mariborske univerze in delegacija mesta Marburg na Lani.

Slovesno zvonjenje je napovedovalo začetek zgodovinskega dogodka za Celje in škofijo, ko je 160 duhovnikov in 9 nadškofov oz. škofov pospremilo iz stolnega župnišča v stolnico svetega Danijala kandidata za škofovsko posvečenja duhovnika Stanislava, ki je bil do imenovanja za celjskega škofa letošnjega 15. marca 28 let župnik mariborske stolne župnije. Škof Lipovšek je sprejel škofovsko posvečenje na istem kraju kot pred 42 leti duhovniško posvečenje in tako postal drugi celjski škof po ustanovitvi celjske škofije 7. aprila 2006. Spomnimo se, da je bila celjska škofija več kot leto dni brez rednega pastirja, ker je bil prvi škof Anton Stres najprej imenovan za mariborskega nadškofa pomočnika, potem pa za ljubljanskega nadškofa metropolita.

Obred škofovskega posvečenja se je začel po besednem bogoslužju, ko se je najprej prebralo papeževo pismo o imenovanju Lipovška za škofa, njemu pa je sledil nagovor apostolskega nuncija, v katerem je najprej poudaril, da se škof vrača v svoje kraje, kjer je njegova družina, njegovo šolanje in kjer se je tudi začelo njegova duhovniška pot - ne le s posvečenjem, marveč tudi s kaplanovanjem. Nuncij je spregovoril o poklicanosti in poslanju ne le škofa, marveč vsakega kristjana, ker smo vsi poklicani, da smo živi in dejavni člani Cerkve. O škofovem poslanstvu je nuncij rekel: „V moči oblasti, ki nam je dana od Kristusa in jo Cerkev prenaša po škofih s polaganjem rok ter s posvečevalnim maziljenjem, je novi škof poklican, da postane Pastir Cerkve v občestvu s papežem, da oznanja evangelij in postane pričevalec Kristusove besede in njegovega življenja, saj ga pošilja On sam s svojo lastno 'exousia', to je močjo“.

Čeprav vsak izbrani za cerkveno službo čuti svojo človeško slabost, jo sprejme „samo iz ljubezni do Cerkve, da bi danes pomagal pri njenem odrešenjskem poslanstvu v svetu in zato, ker zaupa, da mu bo Gospod vedno blizu: »Gospod je moj pastir nič mi ne manjka….ker si ti z menoj….tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita«(Ps 23, 1. 4).

Apostolski nuncij seje v svojem govoru dotaknil tudi aktualnega vprašanja, ko se Cerkev sooča z valom kritik in napadov: „Nekateri hočejo danes Cerkev prizadeti tako, da jo predstavljajo skoraj kot središče zla in pokvarjenosti. V to hočejo potegniti tudi osrednjo osebnost in močno skalo Cerkve, ki je sveti oče. Naj bo jasno, da moramo obžalovati, obsoditi in občutiti sram za kakršnokoli težko nezvestobo in pohujšanje s strani duhovnikov proti nemočnim žrtvam“.

Nuncij je jasno poudaril, da imamo pravico in dolžnost, da razglašamo in zahtevamo spoštovanje resnice, zaradi katere ni mogoče sprejeti nekritičnega posploševanja, ki ne vidi zglednega življenja mnogih duhovnikov, ki se celo herojsko žrtvujejo za dobro drugih. Nuncij se je še posebej obrnil na "katoliške družine, pomagajte tudi ve vašim duhovnikom z molitvijo, zaupanjem, spoštovanjem in bližino. Sodelujte z njimi za dobro župnije in naj občutijo vašo hvaležnost za vse kar delajo za vas“.

Po nagovoru je posvečevalec postavil mons. Stanislavu devet vprašanj, na katere je odgovoril: hočem. Po litanijah je sledilo polaganje rok, posvetilna molitev, maziljenje s sveto krizmo, podelitev evangeljske knjige in izročitev škofovskih znamenj: prstana, mitre in pastirske palice.

Ob koncu slovesnega bogoslužja so svojemu pastirju izrekli besedo pozdrava in dobrih želja v imenu duhovnikov vojniški župnik Anton Perger in v imenu vernikov družina Brezovšek iz Vojnika. Pozdravil ga je tudi celjski župan Bojan Šrot.

Vse zbrane je pred podelitvijo blagoslova nagovoril škof Lipovšek, v katerem je najprej izrekel vrsto pozdravov in zahval. Za predstavitev svojega dela je izbral besede: „Moj pastoralni program je odrešenjsko poslanstvo Cerkve, ki se prvenstveno uresničuje pri oznanjevanju evangelija, v bogoslužju in v karitativni dejavnosti, v pomoči malim, ubogim in trpečim“.

Škof Lipovšek je vsem zbranim namenil odločno povabilo: „Vsi smo nagovorjeni, da smo v tem času, ki ga močno zaznamuje gospodarska, socialna, moralna in tudi verska kriza nosilci luči, ki izhaja iz velikonočne skrivnosti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Če bomo vztrajno iskali božje kraljestvo, bomo tudi vse drugo prav naredili (prim. Mt 6,33)“.

Svoj govor je škof Stanislav zaključil z besedami: „Naj nas na duhovni poti, ki je pred nami spremlja varstvo in priprošnja Božje Matere Marije, ki jo že stoletja zaupno častimo in se ji priporočamo po naših domovih, družinah, po naših župnijah in še posebej v romarskih svetiščih. Naj nas vodi in podpira zgled in priprošnja naših zavetnikov; sv. Danijela, sv. Maksimilijana Celjskega, sv. Eme in bl. škofa Slomška, da bomo spolnili božjo voljo in bomo v ljubezni in resnici (prim. Ef 4,15) obrodili bogate sadove za naš duhovni in materialni blagor in v slavo božjo“.

Pri slovesnem bogoslužju sta sodelovala pevska zbora iz stolne in vojniške župnije pod vodstvom Davida Preložnika in Tomaža Marčiča, solista sta bila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Primož Krt. Pri orglah je bil Andraž Slakan.