Celje sprejema drugega svojega škofa

| 24.04.2010, 07:30

Papež Benedikt XVI. je v ponedeljek, 15. marca 2010, za novega celjskega škofa imenoval dosedanjega župnika mariborske stolne župnije sv. Janeza Krstnika, msgr. dr. Stanislava Lipovška. Sedež celjske škofije je bil izpraznjen z imenovanjem celjskega škofa msgr. dr. Antona Stresa za nadškofa pomočnika (episcopum coadiutorem) 31. januarja 2009.

Slovesnost škofovskega posvečenja bo danes (v soboto, 24. aprila 2010) med sv. mašo ob 10.00 v stolni cerkvi sv. Danijela. Glavni posvečevalec bo apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Castelló. Soposvečevalca bosta mariborski nadškof metropolit msgr. Franc Kramberger in ljubljanski nadškof metropolit msgr Anton Stres.

Pismo slovesa od Maribora
V nedeljo, 18. aprila se je novoimenovani celjski škof dr. Stanislav Lipovšek poslovil od vernikov mariborske stolne župnije, ki jo je vodil 28 let (1982 - 2010). V posebni številki župnijskih oznanil je napisal poslovilno pismo vernikom stolne župnije in vsem, ki radi prihajajo v stolnico in sestavljajo njeno oltarno občestvo.

Ko se poslavljam od Stolne župnije in mesta Maribora, globoko čutim z apostolom Pavlom, ki je v pismu Rimljanom zapisal: „O globočina bogastva in modrosti in vednosti v Bogu. Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna njegova pota“ (Rim 11,33).

Na ta skrivnostna Božja pota sem se podal, ko sem se odločil za duhovniški poklic in sem ob posvečenju za duhovnika obljubil, da bom vedno pripravljen spolniti Božjo voljo. Tako sem leta 1982 prišel v Stolno župnijo in sem tu skupaj z vami 28 let gradil Božje kraljestvo v temeljnih razsežnostih življenja in delovanja Cerkve, ki so bogoslužje, liturgija in karitas, ki vključuje dobrodelnost in vsestransko pomoč malim, ubogim in trpečim.

Škof Stanislav Lipovšek — Celjski škof Stanislav Lipovšek © TU SŠK

Moje slovo želi biti predvsem zahvala dobremu Bogu za to obdobje mojega duhovniškega delovanja med vami, ki je bilo prepleteno z rednim župnijskim dušnopastirskim delom ter škofijskim in medškofijskim duhovnim dogajanjem. Poleg temeljnih duhovniških opravil, ki jih obsega molitev in obhajanje sv. bogoslužja, priprava na zakramente in oznanjevanje evangelija na vseh ravneh, sta moje duhovniško delovanje v Stolni župniji posebej zaznamovala pastoralna obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1996 in leta 1999, ko je bila tudi Slomškova beatifikacija. Pomembna dogajanja so se uresničevala tudi na mariborskih misijonih, še posebej v letu 2009, ko smo obhajali tudi 150. obletnico Slomškovega prihoda v Maribor.

V tem trenutku je moja edina misel: Bogu hvala za vse te darove. Hvala Božji Materi Mariji za materinsko varstvo in pomoč. Zahvala našemu zavetniku Sv. Janezu Krstniku, bl. škofu A.M. Slomšku, Božji služabnici Cvetani Priol in vsem zavetnikom, ki me spremljajo in podpirajo v moji duhovniški službi.

Posebej se zahvaljujem g. nadškofu metropolitu dr. Francu Krambergerju za njegovo duhovno in pastoralno bližino in pomoč. Zahvala stolnim kaplanom, članom Stolnega

Prav posebej se zahvaljujem mojemu dobremu in zvestemu sodelavcu, do letos stolnemu kaplanu, sedaj župniku v Košakih, gospodu Igorju Novaku, ki je velikodušno in odgovorno sprejel tudi zahtevno nalogo, da bo začasni upravitelj Stolne župnije do 1. 7. 2010, ko bo Stolni župnijo prevzel novi stolni župnik.

Zahvaljujem se mojim pastoralnim sodelavcem: cerkvenim ključarjem, članom ŽPS, stolnemu zboru, zborovodkinji, organistom, ministrantom, katehistinjam, bralcem, izrednim delilcem obhajila, stolnemu zakristanu, župnijski tajnici, sodelavcem Župnijske karitas, osebju v bogoslovni kuhinji in obednici in vsem drugim župnijskim ustanovam, še posebej molitvenim skupinam, mladinskim in veroučnim skupinam bratovščinam, društvom in vsem, ki so z mnogovrstno duhovno, pastoralno in kulturno dejavnostjo bogatili duhovno poslanstvo Stolne župnije.

Lepo se zahvalim vsem molivkam in molivcem, še posebej bolnikom, invalidom, starejšim in onemoglim, ki so prvi sodelavci za Božje kraljestvo.

Ko se poslavljam od Stolne župnije in mesta Maribora se posebej zahvaljujem predstavnikom Mestne občine Maribor, Univerzi v Mariboru in vsem kulturnim in znanstvenim ustanovam našega mesta za zgledno sodelovanje in pomoč pri delu za duhovni in materialni napredek našega mesta in njegovih prebivalcev. Moja zahvala je tudi velika prošnja in želja, da boste tudi v bodoče dobri in zvesti sodelavci in boste skupaj z duhovniki gradili Božje kraljestvo.

Naše slovo v resnici ni slovo, saj v škofovski službi, ki jo sprejemam v Celju, postajamo še globlje povezani v službi Božjega kraljestva v okviru Mariborske metropolije in Cerkve v Sloveniji. Te vezi naj poživlja, gradi in utrjuje naša skupna molitev in prošnja, da bomo vsak na svojem mestu spolnili Božjo voljo „v ljubezni in resnici“ (prim. Ef 4,15).

Grb novega škofa in njegova razlaga
Grb je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike in je sekan. Na precedenčno prvem polju je grb celjske škofije, ki je sekan desno pošev in ima na modrem polju tri zlate šestžarne zvezde, na zlatem (rumenem) polju je roža velikonočnica, katere zeleno steblo se s tremi suličastimi listi ter vijoličnim čašastim cvetom na vrhu v polkrožnem loku nagiba na heraldično levo stran (gledalčeva desna). Na precedenčno drugem polju, ki je sekan levo pošev, pa je na modrem polju zlat kristogram in na zlatem (rumenem) polju zelen lipov list.

Šlemni okras (šlem je iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave): Zelen galero (kardinalski klobuk), iz katerega izhaja na vsaki strani šest zelenih cofov v treh vrstah po enega, dva in tri cofe. Za grbovnim ščitom je v navpični legi zlat t. i. križ za procesijo.

Grbovna deviza (življenjsko vodilo, geslo): Pod grbovnim ščitom je prosto stoječ bel napis na zelenem traku: »V ljubezni in resnici«.

Novoimenovani celjski škof msgr. dr. Stanko Lipovšek ima v svoj škofovski grb vključen grb škofije, kar je bila nekoč navada večine škofov v Cerkvi. Grb celjske škofije zavzema mesto v precedenčno prvem polju sekanega grbovnega ščita poznogotske španske oblike. Precedenčno drugo polje je sekano levo pošev, kar je nasprotna delitev od delitve škofijskega grba ter tako ustvarja uravnoteženost in barvno harmonijo (dve modri in dve zlati polji). Na modrem polju je zlat kristogram, ki simbolizira škofovo posebno skrb za liturgijo, saj je bil profesor liturgike. Na zlatem (rumenem) polju je zelen lipov list, ki izhaja iz škofovega priimka Lipovšek in predstavlja tudi govoreči (povedni) grb.

Grbovnemu ščitu je v ozadju dodan t. i. križ za procesijo (zlat, zgornji trije kraki tvorijo Mavricijev križ, vsak krak ima na koncu rdeč okrogel rubin, sečišče križeve vertikale in horizontale), ki kaže na to, da gre za grb škofa. To poudari zelen galero, iz katerega izhaja na vsaki strani po šest zelenih cofov. Pod grbovnim ščitom je zelen trak z belim napisom: »V ljubezni in resnici« oz. v latinski različici: »In caritate et veritate«. Škofovsko geslo se navdihuje ob svetopisemskih besedah, vzetih iz pisma apostola Pavla Efežanom ( Ef 4,15) in ob tretji okrožnici papeža Benedikta XVI: »Ljubezen v resnici«.

Grb škofije Celje

Grb škofije Celje je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike, ki je sekan desno pošev. Na modrem polju so tri šestžarne zlate zvezde (rumene, v postavitvi dve, ena), na zlatem (rumenem) polju pa je roža velikonočnica, katere zeleno steblo se s tremi suličastimi listi ter vijoličnim čašastim cvetom na vrhu, v polkrožnem loku nagiba proti heraldični levi (gledalčeva desna). V ozadju je v navpični legi zlat križ za procesijo (zgornji trije kraki tvorijo Mavricijev križ, vsak od omenjenih krakov ima na koncu po eno srebrno perlo).

Škofija Celje je v svojo podobo vključila simboliko, ki po pravilih heraldične vede oblikuje grb škofije. Pri iskanju istovetnostne simbolike je ta izhajala tako iz že znane simbolike osrednjega mesta novonastale škofije (tri zlate zvezde na modrem ozadju), kot nove simbolike, ki označuje značilnosti njene pokrajine oz. teritorija (roža velikonočnica na zlatem polju). Celjski grb, ki ga predstavljajo tri šestžarne zlate zvezde na modrem ozadju, je grb vovbrške plemiške rodbine, ki so ga prevzeli celjski grofje. Grb je mestu Celje uradno podelil cesar Friderik III. (1415–1493) v drugi polovici 15. stoletja, za svoj grb pa ga je vzela tudi mestna občina Celje.

Celjski grb je na grbovnem ščitu v precedenčno prvem polju. Temu grbu je na grbovnem ščitu škofije, torej na precedenčno drugem polju, dodan nov grb z velikonočnico (zelena in vijolična) na zlatem ozadju. Rožo velikonočnico najdemo na območju celjske škofije in predstavlja tudi njeno posebnost. Zanimivo je, da je najbolj razširjena prav na Slomu pri Ponikvi, rojstnem kraju bl. Antona Martina Slomška (1800–1862). Velikonočnica simbolično govori o vstajenju in nastanku nečesa novega – v primeru nove škofije prevzema tudi to sporočilnost, saj je Celje leta 2006 zopet postal škofija po skoraj 1400 letih prekinitve. Grbovnemu ščitu je v ozadju dodan še t. i. križ za procesijo (zlat, zgornji trije kraki tvorijo Mavricijev križ), ki kaže na to, da gre za grb škofije. Enak križ imajo škofje v ozadju svojih grbov (npr. nadškof dr. Anton Stres), le da je njihovim grbom dodan zelen galero in na vsaki strani iz njega izhajajočih šest zelenih cofov.

Škofija Celje v številkah

Leto ustanovitve: 2006

Zavetnik: bl. Anton Martin Slomšek (24. september)

Sozavetnika: sv. Maksimilijan, sv. Ema

Stolnica: sv. Danijel (posvetitev 26. december)

Glavna romarska pot: Petrovče (bazilika Marijinega obiskanja)

Škof ordinarij: dr. Stanislav Lipovšek

Škofovsko geslo: »V ljubezni in resnici«

Kratka predstavitev škofije

Ozemlje: 2.711 km2

Število prebivalcev: 289.846

Število katoličanov: 237.370 (81,9 % prebivalcev škofije, 14,7 % slovenskih vernikov)