Kardinal Rode za Radio Ognjišče o pontifikatu Benedikta XVI.

Cerkev na Slovenskem | 16.04.2010, 18:15

„Da v Ljubljani ne bi bilo škofije, Ljubljana danes ne bi bila glavno mesto in verjetno ne bi bila glavno mesto samostojne države,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja kardinal Franc Rode.

Kardinal Rode nam je v pogovoru za oddajo Spoznanje več, predsodek manj najprej zaupal kako je preživel velikonočne praznike. Kot je povedal, je njegova navada, da za praznike ne gre v Slovenijo, marveč ostane v Rimu oz. v bližini Rima. Tam ponavadi obišče katerega od znamenitih samostanov. Letos je tako praznike preživel pri benediktincih v Subiacu, kjer je sv. Benedikt začel svoje redovniško življenje. Tam se je kardinal Rode udeleževal obredov velikega tedna in z njimi molil tudi brevir.

Ko sem nastopil službo ljubljanskega nadškofa, nisem imel več nobenega časa zase

Ob spominu na trinajsto leto Rodetovega škofovskega posvečenja, ki je bilo v ljubljanski stolnici 6. aprila 1997, je kardinal povedal, da škofovska služba zanj pomeni veliko spremembo. „Če človek kot duhovnik živi in ima še možnost, da nekoliko živi zase, da živi svoje življenje, da si prihrani določen čas in določene odnose z drugimi. Za škofa to ni več mogoče. Ko sem nastopil službo ljubljanskega nadškofa, nisem imel več nobenega časa zase in tudi nisem imel nobene izbire, da bi še imel kakšno svoje zasebno, privatno življenje. Vse je bilo v službi mojega škofovskega poslanstva. Škofovska služba zahteva dejansko celega človeka. Nisi več sam svoj. Ves si zavzet za to, kar zahteva od tebe Cerkev, to kar pričakujejo od tebe duhovniki, to kar pričakujejo verniki, to kar pričakuje javnost,“ je dejal Rode in poudaril, da je s tega vidika služba kardinala prefekta precej lažja.

Problem pedofilije, ki polni svetovno časopisje je v veliki meri prenapihnjen

V ponedeljek, 19. aprila, bo minilo tudi pet let, odkar je bil na mesto papeža izvoljen kardinal Joseph Ratzinger, Benedikt XVI. Kardinal Rode je o njem dejal, da je to izredno velik um, ne samo v Katoliški Cerkvi, ampak tudi v svetovnem merilu. „Kot papež pa se danes sooča s problemom vodenja, s poslanstvom voditelja, ki pa se vidi, da je za njega nekaj zelo težkega.“ Pri tem je kardinal Rode mislil predvsem na zadnje trenutke, ko se Cerkev sooča s problemom pedofilije. „Ta problem pedofilije, ki polni svetovno časopisje iz dneva v dan je v veliki meri prenapihnjen, in je dobil neke dimenzije, ki jih dejansko nima.“ Spomnil je na dokaze, da je 97 odstotkov primerov pedofilije v družinah, med prijatelji in po raznih ustanovah, ki nimajo nobene zveze s Cerkvijo in da je med duhovniki od 2 do 3 odstotke duhovnikov, ki so kdaj imeli takšne probleme. „Se pravi, da je tu nekaj pretiranega, nekaj zlovoljnega, nekaj pravzaprav hudobije, ki ima svoje namene. Namreč, da bi prizadeli avtoriteto Katoliške Cerkve in jo tudi finančno oslabili. Tukaj je treba reči, da je ekonomski problem zelo navzoč v teh zadevah.“

Da v Ljubljani ne bi bilo škofije, Ljubljana danes ne bi bila glavno mesto

Glede nekaterih sprememb v Katoliški Cerkvi na Slovenskem, zlasti glede štiriletnega obdobja novih škofij, je kardinal Rode izpostavil njihov pomen na svetnem in pastoralnem področju. „Da v Ljubljani ne bi bilo škofije, Ljubljana danes ne bi bila glavno mesto in verjetno ne bi bila glavno mesto samostojne države. Nove škofije bodo nedvomno prispevale k temu, da se bodo okrog njih formirala nova središča in to pomeni neko regionalizacijo Slovenije.“ Rode meni, da Slovenija z novimi škofijami dobiva neko novo podobo. Te pa so pomembne tudi na pastoralnem področju, saj je škofijo lažje organizirati, če je manjša. Tako je tudi škof bližje svojim duhovnikom in nenazadnje tudi vernikom, poudarja Rode.

Če bi bili danes na ravni Jugoslavije, bi imeli verouk v šolah

Precej kritičen pa je bil do slovenske politike. Dejal je, da ga ne navdušuje in bolj kot ne, dolgočasi. Za naš radio je kardinal dr. Franc Rode komentiral tudi arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Pojasnil je, zakaj je Sveti sedež, kljub kritikam s slovenske in hrvaške strani, da je sporazum slab, tega označil za pozitivnega. „Sveti sedež želi in dela kolikor je v njegovi moči za mirno reševanje medsebojnih konfliktov. Ta arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ki ga jaz v podrobnosti ne poznam, je verjetno dober, ker nobena od obeh strani ni z njim zadovoljna. Če bi kdo pel zmago, bi bil jaz malo nezaupen, ker tu nihče, ne Hrvati ne Slovenci, ne moremo biti zadovoljni in razglašati ta sporazum kot zmago ene strani. Tu bo nujno nekaj popuščanja z ene in druge strani.“ Kot pomembno pa je Rode izpostavil zahtevo Slovenije, da ima odprt dostop do mednarodnih voda.

Ob koncu pogovora je kardinal dr. Franc Rode poudaril, da Cerkev v Sloveniji še ni dosegla vseh pravic, ki jih ima v drugih evropskih deželah. Izpostavil je problem verouka v šolah. „Smo na ravni Albanije,“ je dejal Rode in nadaljeval: „Če bi bili danes na ravni Jugoslavije, bi imeli verouk v šolah. Hrvati ga imajo, Srbi ga imajo, vsi ga imajo, razen pri nas zaradi tega zadrtega antiklerikalizma in antikrščanstva, ki je zelo močno navzoče v določenih političnih in vladnih krogih v Sloveniji.“ Ob tem je izrazil še optimizem, da bomo tudi to uspeli preseči. Kristjane v Sloveniji je opogumil in spodbudil k pristnemu življenju po veri, saj če bomo živeli globoko notranje in duhovno življenje, če smo zares pravi kristjani, potem bomo znali tudi zunanje probleme, s katerimi se soočamo dobro reševati.