Nadškof Turnšek: Biti velikonočni kristjan, zato pomeni tudi, biti evharistični kristjan
Slovenija
„Glavni igralec tega prvega velikonočnega jutra je pravzaprav prazen grob. V krščanstvu se prazen grob naravnost predpostavlja. Krščanska vera ne gleda človekovega konca v smrti, ampak ga zre v vstajenju,“ je pri vstajenjski maši v Celju dejal mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek.
Smrt nima več oblasti nad človekom
Po besedah nadškofa Turnška, ki je slovesno somaševanje vodil v celjski stolnici sv. Danijela, kristjani predpostavljamo prazen grob, ne le Kristusovega, ampak tudi drugih ljudi. Ta vera ima svoj izvor v tem, ker je nekdo objel križ. Križ, ki ga nihče noče objeti, ki ga vsi bolj ali manj odrivamo, se mu izogibamo ali pa ga, kolikor je le mogoče, radi prelagamo na druge, je povedal nadškof. „On pa ga je objel tudi zame in zate! In ta nekdo je Življenje. Ker ga je objel za nas, ga je spremenil v znamenje ljubezni. In ta ljubeči objem je na križu zadušil smrt. Danes praznujemo zato, ker vrniti življenje mrtvemu pomeni zmago nad zadnjim sovražnikom človeka. Smrt nima več oblasti nad človekom, vstajenje pa pomeni življenjsko skupnost z Očetom življenja. Vstali Kristus nam spet razodeva, da je smrt in je smrt, kot je tudi življenje in je življenje! Je mrtvo življenje tistega, ki se zapre v egoizem, da bi življenje ohranil; in je oživljajoča smrt, ki je sprejeta kot podaritev življenja za druge, in je vrhunsko dejanje ljubezni!“
Sporočilo zmage nad trpljenjem in zlom naj letos še prav posebej doseže vse, ki so bili tako ali drugače zlorabljeni v Cerkvi
Vstajenje od mrtvih odpira svet kot celoto v novo prihodnost, je povedal nadškof in dodal, da edino ljubezen premaga smrt. „Sporočilo zmage nad trpljenjem in zlom naj letos še prav posebej doseže vse, ki so bili tako ali drugače zlorabljeni v Cerkvi ali zunaj nje. Neizmerna bolečina preveva Kristusovo skrivnostno telo zaradi trpljenja otrok, nad katerimi se je spozabila duhovnikova, vzgojiteljeva ali celo starševska roka. Njihova dejanja je treba nedvoumno zavrniti in raziskati. Nedolžne žrtve imajo pravico do obsodbe dejanj, ki so poteptala njihovo dostojanstvo in jim povzročila duševne in duhovne ranjenosti. Praznik ljubezni, ki je močnejša od smrti, je lahko tudi zanje vir novih moči, ki jih svet ne more dati, za premagovanje vseh posledic. V to pa sodi tudi vsa možna naša pomoč. Tudi to sodi k veliki noči, ki je veliki petek in velika noč hkrati. A Božje in naše ljubezni so potrebni tudi storilci, tudi zanje je Gospod šel na križ in odvalil kamen izpred vhoda v grob. Posebej pa so v tok trpeče ljubezni vpeti po krivici obsojeni in imajo posebno mesto s trpečim in vstalim Gospodom.“
Ohranjajmo v spominu in srcu osnovne krščanske in človeške vrednote poštenja, pravičnosti, ...
Ob sklepu svojega nagovora je nadškof Turnšek še poudaril, da je Bog zastonjska ljubezen za vsakega izgubljenega. „Kako potrebna je ta zavest tudi sodobnemu človeku! V pripravi na evharistični kongres, ki bo 13. junija tukaj v Celju, zori v nas vera v resnično in polno navzočnost vstalega Gospoda kot Boga in človeka pod podobo kruha in vina. Evharistični čudež je mogoč zato, ker je vstajenje resnično, ker Gospodovo telo ni več ujeto v grob, torej v meje prostora in časa; zdaj biva na Očetovi desnici, a je kot Poveličani tudi z nami. Vsaka nedelja nas, kot mala velika noč, vabi k sveti maši, v Jezusovo tudi človeško telesno bližino, ki je odrešujoča, tudi zdravilna, podobno kot je bila, ko je živel med ljudmi v vidni človeški podobi. Biti velikonočni kristjan, zato pomeni tudi, biti evharistični kristjan,“ je dejal nadškof, ki je vse vernike povabil, da naj nedeljske svete maše ne dojemamo kot zapoved ali dolžnost, ampak kot veliko milost in neprecenljivo vrednoto, ki jo kristjani postavljamo nad vse. „Ohranjajmo v spominu in srcu osnovne krščanske in človeške vrednote poštenja, pravičnosti, zvestobe, družinskega življenja, resnicoljubnosti, solidarnosti, nesebičnosti in dejavne ljubezni. In vse to potrdimo drug pred drugim in pred vso Slovenijo tudi z udeležbo na evharističnem kongresu, na katerega ga vas ponovno prisrčno povabim!“
