Nadškof Franc Kramberger
Nadškof Kramberger: V luči Kristusovega vstajenja presegamo meje časa
Slovenija | 04.04.2010, 08:14
"Velika noč je praznik našega upanja, – upanja, ki nas osvobaja vseh nadomestkov, vseh filozofij nesmisla in niča, vseh ideologij," je pri vstajenjski sveti maši v mariborski stolnici svetega Janeza Krstnika povedal mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger.
Nadškof je dejal, da je vstajenje Njegova zmaga in slava. „Na veliki četrtek je prosil svojega Očeta pri zadnji večerji: »Oče, poveličaj svojega Sina, da tvoj Sin tebe poveliča.« Na velikonočno nedeljo ga je poveličal. Na veliki petek se je ponižal in je »bil pokoren do smrti, smrti na križu«. Na veliko noč ga je povišal z zmago nad smrtjo, nad grehom in hudobijo, nad nasprotniki. Poraz na velik petek je prešel v zmago vstajenja na veliko noč.“
Za nas je trpel in umrl
Po besedah mariborskega metropolita je Njegovo vstajenje tudi zmaga za nas. „Za nas je trpel in umrl, za nas je tudi vstal. S trpljenjem in smrtjo nas je odrešil, z vstajenjem pa nas je obranil pred smrtjo. Smrt sicer še naprej grozi z uničenjem vsakemu bitju in ima svoje mesto pri vsakem človeku, vendar je Kristusovo vstajenje zagotovilo, da je poslednja zmaga na strani življenja,“ je povedal nadškof Kramberger.
V luči Kristusovega vstajenja presegamo meje časa
Velika noč je praznik našega upanja, – upanja, ki nas osvobaja vseh nadomestkov, vseh filozofij nesmisla in niča, vseh ideologij, ki hočejo vero izvotliti, izprazniti, razvsebiniti, je povedal nadškof. „V luči Kristusovega vstajenja presegamo meje časa, se ne ustavljamo ob smrti kot ob robu prepada v nič, ne ob grobu kot zadnji postaji, marveč zremo nova obzorja: življenje brez smrti, dan brez sončnega zahoda, srečo brez strahu, da nam jo kdo vzame; to novo obzorje je večno življenje v poveličanju.“
Ob sklepu nagovora je mariborski nadškof metropolit še dejal, da je velika noč praznik, ki nas obvezuje, da smo kot kristjani sodobnemu svetu priče tega upanja, nosilci te sreče in veselja. „S temi mislimi želim vsem sobratom duhovnikom, ki so redno v stolnici ob oltarju, – vsem, ki ste danes zbrani ob praznem Kristusovem grobu in doživljate vsebino velike noči, – bolnikom in ostarelim po domovih in bolnišnicah, – zdomcem in izseljencem, ki so se za praznike vrnili v domovino, – prav vsem: Vesele, blagoslovljene in doživete velikonočne praznike.“