Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko

Drugi misijonski dan: Gospodov dan

Cerkev na Slovenskem | 23.03.2010, 06:55

Po tem, ko smo prvi dan radijskega misijona razmišljali na temo „Evharistija, dar za življenje,“ je drugi misijonski dan bil namenjen Gospodovemu dnevu. Z nami sta bila škof Jožef Smej, ki je dejal, da je „mašna daritev žrtev, tisti pa, ki se nikoli ni zavestno odločil za žrtev, težko spozna in začuti bistvo svete maše,“ nadškof pomočnik Marjan Turnšek pa, da ima „nedelja v krščanstvu bogato vsebino in glavni pomen v zbiranju kristjanov pri obhajanju evharistije na dan, ko je Jezus Kristus vstal od mrtvih.“

Škof Smej: Premalo se zavedamo pomena in veličine mašne daritve

„Mašna daritev je žrtev, tisti pa, ki se nikoli ni zavestno odločil za žrtev, težko spozna in začuti bistvo svete maše, bistvo velikonočne skrivnosti, ki se pri vsaki maši ponavzočuje!“ je prepričan upokojeni mariborski pomožni škof, dr. Jožef Smej. Škof Smej je tudi dejal, da se vsi ljudje, marsikdaj žal tudi škofje in duhovniki, premalo zavedamo pomena in veličine mašne daritve. Kristjani bi se morali zavzeto pripravljati na nedeljo - Gospodov dan, tako da bi v naprej prebrali in razmišljali odlomke Svetega pisma, ki jih beremo pri maši v nedeljo. V nadaljevanju prvega pogovora, se je škof Smej ustavil tudi ob prvih delih mašne daritve. Najprej je razložil pomen začetnega obreda in vstopnega speva. Opozoril je na pomen kesanja, še posebej tistih besed, na katere kar pozabljamo, namreč „da smo mnogo dobrega opustili...“ Razložil je pomen branja božje besede in opozoril tudi na pomen branja psalmov, ter duhovnikovega branja Evangelija in potem njegove razlage božje besede v homiliji.

Več

Nadškof Turnšek: Občestvo župnije se pri sveti maši združuje z Gospodom

Mariborski nadškof pomočnik dr. Marjan Turnšek je poudaril, da se pri nedeljski sveti maši Cerkev gradi, raste - evharistija je tako srce cerkvenega občestva, ki prav preko obhajanja evharistije postaja tudi samo „zakrament odrešenja“ za svet.

„V njej se nenehno preraja, saj se preko Kristusovega telesa, ki je prisotno pod podobo kruha in vina z njim združuje v »mistično« osebo - od tod tudi prispodoba ženina in neveste za odnos med Kristusom in Cerkvijo. Cerkev je deležna daru, ki ga je Bog namenil svetu in sama postaja ta dar za svet kot »znamenje in orodje za notranjo zvezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu«. Zato se v imenu vsega človeštva občestvo župnije pri sveti maši združuje z Gospodom. Evharistija je novozavezna »svatovska gostija«, na katero kliče Oče: Oče daje svojega Sina in kdor se združi z njim, postane združen z njegovo ljubeznijo in rodovitnostjo,“ je povedal nadškof Turnšek.

Več

Dr. Potočnik: Zgolj poznavanje verskih vsebin človeka ne naredi vernika

„Zgolj poznavanje verskih vsebin človeka ne naredi vernika. Nasprotno, versko znanje je mogoče dobro izrabiti tudi za borbo proti veri in Cerkvi,“ je misijonskem pogovornem večeru povedal profesor sociologije religije in psihologije religije dr. Vinko Potočnik.

Iz nekaterih raziskav o vernosti na Slovenskem - katoliški seveda - je razvidno, da je slovenska vernost bolj ženskega kot moškega spola, da je v generacijski verigi najšibkejši člen generacija srednjih let - starši zdajšnjih veroučencev - in da odstotek rednih udeležencev svetega bogoslužja sovpada s samooceno vernosti. Profesor Potočnik povzema mnenje strokovnjakov, da smo ob opazovanju posameznih prvin verovanja v nevarnosti, da v gozdu (vere) vidimo le posamezna drevesa, ne pa tudi gozda (vere kot celote).

Več

Pri molitvi rožnega venca so bile z nami sestre Uršulinke.

Cerkev na Slovenskem, Radijski misijon
Pretirana zaposlenost, preobremenjenost z delom je lahko kot droga, ki ne dopusti duši spregovoriti. (photo: PixaBay) Pretirana zaposlenost, preobremenjenost z delom je lahko kot droga, ki ne dopusti duši spregovoriti. (photo: PixaBay)

Poletna depresija

Obstaja poletna depresija? Če, kako to, saj se dopusta in počitniškega oddiha veselimo skozi celotno delovno oziroma izobraževalno obdobje?, smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega psihoanalitika, ...