Papež: Politika naj ne bo podrejena finančnim mehanizmom

Papež in Sveti sedež | 18.03.2010, 21:00

Papež Benedikt XVI. je v četrtek sprejel približno 200 članov Združenja rimskih podjetnikov. V nagovoru je dejal, da razvoj na kateremkoli področju človeškega bivanja pomeni tudi odprtost za nadnaravno, za duhovno dimenzijo življenja, za zaupanje v Boga in ljubezen, za bratstvo, sprejemanje, pravičnost in mir.

Sveti oče je po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan spomnil na svojo socialno okrožnico Ljubezen v resnici, kjer je zapisal, da se nahajamo v fazi razvoja, kjer je na prvo mesto postavljeno materialno in tehnično področje, v nasprotju z etičnim in duhovnim, ter pozval, naj se v središče gospodarskih in finančnih dejavnosti postavi oseba in njeno dostojanstvo.

Delo je dobro in koristno za človeka, družino in družbo

Papež je tudi dejal, naj politika ne bo podrejena finančnim mehanizmom in spodbudil k reformi mednarodnih pravnih in političnih sistemov, da bi bolje služili skupnemu dobremu celotne človeške družine. Kot prioritetni cilj je papež omenil zagotovitev dostojanstvenega dela za vse ljudi, ter dodal, da pri tem Cerkev sledi prepričanju, da je delo dobro in koristno za človeka, družino in družbo ter je vir svobode in odgovornosti.

Pri doseganju tega cilja imajo pomembno vlogo tudi podjetniki, je dejal papež in spomnil tudi na težave, s katerimi se pri svojem delu spoprijemajo predvsem mala in srednja podjetja, pogostokrat postavljeni pred odločitev odpuščanja zaposlenih. „Pomembno je premagati individualistično in materialistično miselnost, ki teži za čim lažje in čim hitreje doseženim dobičkom,“ je poudaril papež in predlagal povezovanje podjetij z drugimi družbenimi področji, vlaganje v raziskovanje izboljšav, pravično konkurenčnost med podjetji, zavedanje lastnih družbenih dolžnosti in vlaganje v kvalitetno dejavnost, da bi se tako odgovorilo na dejanske potrebe ljudi.

Podjetje je zares donosno, če pri svojem upravljanju gleda daljnosežno

Sveti oče je izpostavil etično razsežnost podjetniške dejavnosti, rekoč, da je finančna kriza pokazala, da so se na tržišču, ki so ga pretresli verižni stečaji podjetij, uspeli obdržati tisti gospodarski subjekti, ki so ohranili moralno delovanje in pozornost na potrebe lastnega področja. Uspeh italijanskega podjetništva, je dejal papež, je bil vedno zaznamovan s pomembnim upoštevanjem odnosov, ki so jih podjetniki znali vzpostavljati s svojimi zaposlenimi in z drugimi podjetji, preko različnih oblik sodelovanja in vzajemnega zaupanja. „Podjetje je zares donosno in lahko proizvaja družbeno bogastvo, če pri svojem upravljanju gleda daljnosežno, vlaganje na dolgi rok postavlja pred takojšnji profit, ter podpira izboljšave, namesto da bi bogastvo kopičilo samo zase.“

Podjetje, ki si prizadeva za skupno dobro, je po papeževih besedah poklicano, da svojo dejavnost vidi v širšem okviru, kar se preko konkretnih ekonomskih in finančnih odločitev odraža v oblikovanju bolj konkurenčnega in bolj človeškega trga, ki ga vodi duh služenja drugemu. Takšna podjetniška logika izhaja iz določenega pogleda na človeka in življenje, temelji na humanizmu, torej na zavedanju, da smo kot posamezniki in kot skupnost del ene božje družine, je dejal papež.