Marjan Bunič
Andrej Novljan
Tone Gorjup

Novice iz Melbourna

04.03.2010, 08:05 Matjaž Merljak

1. marca se je na južni polobli začela meteorološka jesen. V Avstraliji se spominjajo prve obletnice velikih požarov, ki so zahtevali življenja 273 ljudi in ogromno škodo. Življenje se počasi vrača. To poletje pa je vreme spremenljivo, imeli so velika temperaturna nihanja. Življenje med slovensko skupnostjo pa sledi načrtom in letu. Praznovali so slovenski kulturni praznik, post začeli s pepeljenjem, jesen življenja pa si mnogi polepšajo z izleti. O vsem tem poroča Meta Lenarčič.

Na letošnjem praznovanju kulturnega praznika se je slovenska skupnost v Kew poklonila dr. Francetu Prešernu in blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku. Že pri sv. maši je pater Ciril Božič nanizal nekaj pomembnosti obeh slavnih mož, zatem pa smo se po končani maši pomaknili spodaj v dvorano na proslavo. Vsakdanje življenje dr. Franceta Prešerna je bilo revno, zato pa je bil njegov siloviti duh kot ga je imenoval Slomšek-blagoslovljen in genialen pesnik. Bilo je kakor, da mu je sam Bog posodil svoje oči in razum, zraven pa še svojo ljubezen in usmiljenje do vsega stvarstva. Njegova temeljna iskanja so usoda njegovega ljudstva, dobro in zlo, strah, up in obup, krivda in odpuščanje, človekovo prijateljstvo, zvestoba in prostost, notranji mir in harmonija, in ne pozabimo - čast in dobrota in sočutje ne na koncu še trpljenje, ki ga sprejema vdano in se Bogu zahvaljuje zanj. Kulturni program je pripravila Draga Gelt, nastopali pa so še: Pavel Šraj, Ivan Horvat, Ljubica Postružin, cerkveni pevski zbor in mlada predica v narodni noši Francis Johnston.

Z leti spomini počasi tonejo, zato pa je še tem bolj pomembno, da držimo te kulturne prireditve žive, si s še tako skromnim spominom zabeležimo te pomembne datume slovenske kulture. Po radijskih valovih in po ostalih slovenskih društvih se na tak ali drug način spomnimo tudi z obešanjem slovenske in avstralske zastave- saj smo zavedni slovenski rojaki!

Prav z vsem temi slovenskimi navadami se tudi tukaj nadaljuje še – pustno rajanja, pustno šemljenje, pustne zabave. Spet se po vseh društvih pripravljajo na zabave, vabijo člane in njih prijatelje na veselo druženje, domače pripravljene jedi in posebno na domače krofe, katere domače gospodinje prekašajo marsikatere kuharske mojstre. Počasi se čuti,da obiski z leti usihajo, leta prvim rojakom se že nabirajo 80 let in več. Na društvene prireditve vabimo vse, tudi najstarejše, če ravno ne morejo plesati, da uživanju ob domači glasbi, kakor sem že pred tem poudarila ob dobri hrani in še morda kakšnem dobrem kozarčku vinčka. Pomembno je, da se veseli vračajo na svoje domove in se veselijo naslednjega srečanja ob kakšnem drugem prazniku. Vsi, ki živimo po različnih krajih sveta se udeležujemo pomembnih dogodkov dežele v kateri živimo, potem pa še spomine stare domovine, ki nam jih nihče ne prepoveduje še manj brani. –S tem smo kar dvakrat blagoslovljeni!

Meta Lenarčič
Meta Lenarčič © Matjaž Merljak
Postni čas smo pričeli na pepelnično sredo 17. februarja. V Kew sta bili dve sv. maši, najprvo s spokornim obredom pepeljenja ob 10 uri dopoldne ter ob 7.30 zvečer. Post nas je tako spet povabil k poglobljeni molitvi, spokornosti in dobrodelnosti. Nedeljski obiski sv. maš so še vedno dobro obiskani ne glede oddaljenosti ali vremenskih neprilik. Rojaki so veseli vsakotedenskih srečanj, saj se marsikaj zgodi med tednom pa je le lepše pokramljati osebno kot pa po telefonu.

Prav teh osebnih srečanj se še posebno veselimo ob izletih, ki jih pripravljamo od časa do časa. Čeprav živimo že leta in leta v Melbournu, še vedno ne poznamo vseh krajev, saj se očitno gradijo v tempu, da ga ne sledimo. Lepo je, ko se odpeljemo z avtobusom za ves dan, počijemo ob dopoldanski malici še okrepčamo pri kosilu, zatem pa nadaljujemo pot ogleda ostalih zanimivosti. Kadar je lepo, čas vedno hitro mine, zato se tudi takih izletov rojaki vedno veselijo. Te izlete pripravljava Helena Leber in jaz Meta, organizator daljših izletov v Melbournu je tudi Stane in Mery Prosenak in Marta Ogrizek in Meta Lenarčič. Skupina 48 rojakov je trenutno v Tasmaniji. Ogledali si bodo zanimivosti Tasmanije,ki je zelo bogata z zgodovino prvih naseljencev-kaznjencev iz Anglije. Zanimivo tudi,da se bodo tamkajšnji rojaki srečali s skupino rojakov iz Melbourna pri skupni sv. maši v hrvaški cerkvi s patrom Cirilom Božičem.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.