Dan očetov in mater v Essnu

| 29.03.2010, 09:28 Matjaž Merljak

K maši, ki je bila kot vsako nedeljo ob 9.30, je prišlo več ljudi kot običajno, nekateri so se pripeljali tudi po 50 kilometrov daleč. Prišlo je 75 ljudi, kar je po besedah župnika Lojzeta Rajka zadovoljivo za njihove razmere. Zbor Slovenski cvet, ki je pel pri maši in predstavil na novo naučeni Svet, je nastopil tudi v lepo okrašeni dvorani (več fotografij si oglejte na župnijski spletni strani www.slomisija-essen.de). Poleg petja so zbrani lahko prisluhnili različnim recitacijam. Župnik Lojze Rajk je povedal tudi tole:

Mamam je Bog namenil posebno poslanstvo. To, da zmorejo brezpogojno ljubiti svoje otroke, ne glede na to kolikokrat in kako hudo ga ti polomijo. Kadar se otrokom ruši svet, je mati tista, ki zaupa vanje, ki jim stoji ob strani, ki svetuje ob težkih odločitvah in nikoli ne vsiljuje svojega mnenja.

Mati vedno priteče, kadar doživiš padec, da te dvigne s tal ter oskrbi vse tvoje rane. In s teboj je v tihi prisotnosti tudi takrat, ko doživiš uspehe.

Materam je Bog podaril dar, da znajo brati iz oči in vidijo v globino srca, ker vidijo otroka v vsej njegovi dragocenosti. In mati ostane mati, ne glede na to, ali imaš deset, dvajset ali šestdeset let.

Kjer je mama tam ni strahu, kjer ni strahu tam je ljubezen in kjer je ljubezen, tam je dom in tam vedno čaka mama z nasmehom in ljubeznijo v očeh. In kjer je mama je tudi oče in z roko v roki skupaj skrbita za svojo družino.

Oče vedno stoji za vrednotami, ki jih živi, zato je živ zgled in veliko pove tudi takrat, kadar molči. Vloga očeta je v tem, da otroke ne samo posluša, temveč jih tudi sliši. Prav zato nam je Bog podaril očete, da bi se počutili popolnoma varne.

Oče je tisti človek, ki je vedno pokončen, ki živi življenje in moli, da bi tudi njegovi otroci zrasli v pokončne ljudi.

Marija pa je tudi mati. In ona ni samo Jezusova mati, Marija je mati vseh nas. Vse nas, mlade in stare, revne in bogate, verne in tiste malo manj verne zbira pod svojim plaščem, nas stiska k sebi in nas varuje.

Kaže in usmerja nas na pravo pot, podaja nam svojo roko v težkih trenutkih preizkušnje, ko omahujemo pod težo bremena in z nami je tudi takrat, ko v veselju vriskamo po hribih in dolinah.

K njej se vedno znova in znova obračamo, s prošnjo, da posreduje pri Bogu za nas, s prošnjo, da nam pokaže Jezusa, nas vodi k njemu, da bi mogli postati vir žive vode sredi žejnega sveta.

Marija nam je najpopolnejši zgled tistih, ki hodijo za Kristusom in najvarnejša pot k njemu. S svojim zgledom in priprošnjo nam želi pomagati. Sama nam je prišla naproti in nam ponudila svojo pomoč.

Žarke, ki jih Brezmadežna razliva z obema rokama na zemeljski krog nam vedno znova vzbujajo upanje, da nas varuje na vsakem koraku.

Marija je Odrešenikova mati, Marija je mati Ljubezni, Marija je mati, ki je videla svojega sina umreti na križu in je skupaj z njim trpela za naše odrešenje. Zato v Marijinem življenju iščimo temelje za naše življenje in nauke za vzgojo naših otrok.

 

Kjer mamica in očka trdno stojita drug ob drugem je topel dom, je varna hiša, kjer so otroci srečni. Vsi vetrovi tega sveta udarjajo v vrata te hiše in jih majajo. Nekatera ostanejo čvrsta, druga se zlomijo in zdrobijo.

Tudi dobre družine imajo probleme, toda sposobne so jih premagati. Ne sprašujejo se, kdo je kriv, temveč kako se bo rešil problem. Skrbeti je potrebno za ljudi, ki te obkrožajo, kajti njihovo življenje je del tvojega življenja.

Toda največja radost na svetu je družinska sreča. Zavest, da imaš zmeraj nekoga, ki te ima rad, kjer najdeš tolažbo, pribežališče, kadar koli to potrebuješ.

Vsakdo naj najde v družini tisto, kar išče in rabi, da zraste v trdno in močno osebnost. Naj vsakdo ujame v družini ljubezen, kajti ljubezen je darovanje, kjer mnogo več prejmeš kot daruješ.

Družina je kot sestavljenka. Sestavljena je iz številnih delčkov. In bolj kot ti delčki spadajo skupaj, srečnejša in popolnejša je. V to družino pa sprejmimo tudi Jezusa, naj bo tudi on delček sestavljanke, da bo tudi On pripomogel k večji popolnosti.

Naj ne bo družina žrtev pehanja za materialnimi dobrinami, žrtev iskanja novih avantur in podvigov, naj ne bo žrtev individualizma, temveč naj v njej vlada nežnost, odpuščanje, razumevanje, povezanost. Naj med stenami domov odmeva: Rad te imam. Računam nate. Zaupam vate.

Ko postajamo starejši, zrelejši, se šele zavemo, kaj vse je naredila mati v našem življenju. Šele takrat pridemo do spoznanja, da ji nikoli ne bomo mogli povrniti njenega razdajanja za nas, njene dobrote, vrniti neprespanih noči, omiliti trenutkov, ko se je bala in trepetala za nas. Šele takrat se zavemo, da so ji zaradi nas velikokrat spolzele solze po licu, da so bile njene oči otožne in nekako zasanjano gledale v daljavo. Zato bi se danes radi zahvalili vsem mamam s tisto kratko besedico hvala, ki velikokrat ni hotela in še danes noče iti iz naših ust. Radi bi se zahvalili vsem mamam, tistim, ki ste danes tukaj, pa tudi tistim, tam daleč, ki nas ne slišijo, pa vemo, da dan za dnem skrbijo za svoje otroke, se zanje borijo, jim podarjajo ljubezen, toplino. In recimo hvala tudi vsem tistim mamam, ki jih ni več med nami, pa vemo in globoko v srcu čutimo, da smo jim še vedno nekaj dolžni.