Janša: Danes je imel predsednik republike drugo možnost
Slovenija | 03.03.2010, 07:01
Poslanke in poslanci so pričakovano z 32 glasovi za in 52 glasovi proti zavrnili predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka. Predlog ustavne obtožbe predsednika Türka so konec januarja vložili poslanci SDS in SLS. Predsednik je namreč po njihovem mnenju z odlikovanjem nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla, ki naj bi bil odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo.
Kot je ob obrazložitvi predloga na seji povedal predsednik SDS Janez Janša, odlikovanje nekdanjega šefa Udbe pomeni grobo kršitev več členov ustave ter hujšo kršitev zakona, pomeni pa tudi legitimacijo in simbolno odlikovanje zločinov, ki jih je naredila nekdanja politična policija.
Janša: Do danes je v Sloveniji umrlo več deset tisoč rojakov
Z odlikovanjem Ertla je bila po navedbah predsednika SDS Janše državi "povzročena očitna politična in materialna škoda tako doma kot v tujini", saj je bilo odlikovanje podeljeno prav ob dvajseti obletnici konca totalitarizmov v Evropi. Pri tem je po njegovem mogoče povleči objektivno vzročno zvezo med funkcijo predsednika države, dejanjem in škodo, ki je bila povzročena, očitna pa je tudi osebna odgovornost predsednika države. "Zato so izpolnjeni vsi formalni ustavno pravni pogoji za sprejem predloga za obtožbo predsednika države pred ustavnim sodiščem in njegovo razrešitev s funkcije predsednika države," je dejal.
Prvak SDS je še povedal: „Do danes je v Sloveniji umrlo več deset tisoč naših so rojakov in sodržavljanov, ki jih je Udba maltretirala in kršila njihove človekove pravice ne da bi dobili kakršno koli zadoščenje ali doživeli vsaj poskus poprave krivic. Namesto tega je na deset tisoče njihovih svojcev doživelo dejanje predsednika republike s katerim je odlikoval šefa organizacije, ki je neposredno odgovoren za njihovo trpljenje in za trpljenje že pokojnih najbližjih. S podelitvijo oblikovanja šefov in njihovih učiteljev je predsednik republike neposredno kršil njihovo ustavno pravico do osebnega dostojanstva, ki jo zagotavlja 34. člen Ustave Republike Slovenije. Kršil je tudi ustavno pravico do osebnega dostojanstva mrtvih, ki jo prav tako varuje ta isti člen Ustave Republike Slovenije. V temu primeru, spoštovane kolegice in kolegi ne gre za neko posredno ampak gre za neposredno kršitev Ustave. Ta kršitev je konkretno nastala s samo podelitvijo spornega nadaljevanja.“
Janša pa je svoj nastop sklenil z besedami:
„Ob koncu naj rečem, da mi je žal, da se moramo danes ukvarjati s tem, v času, ko ima Slovenija številne druge probleme, ko nas tare gospodarska kriza in tudi lastna nesposobnost ali pa vladna nesposobnost, da se ukvarjamo s tem. Vendar pa v tem času predsednik republike ni podelil odlikovanja nekemu uspešnemu gospodarstveniku, ki odpira nova delovna mesta, niti nekemu humanitarnemu delavcu, ki lajša socialno prizadetim posledice te gospodarske krize, ampak nekdanjemu šefu tajne politične policije. Danes je imel predsednik republike drugo možnost, da se opredeli; žal ga ni med nami. Lahko bi povedal, kaj je dejansko mislil s tem odlikovanjem. Ni namreč možno sprejeti neke enostavne razlage, da je bila Udba zločinska organizacija, kar pravi Vrhovno sodišče, in da so bili zločinski uslužbenci te Udbe, dočim pa je bil njihov šef nekdo, ki zasluži državno odlikovanje. To je tudi krivično do uslužbencev tiste organizacije, ki najbrž niso vsi počeli zločinov. So pa zdaj ožigosani kot takšni, njihov šef je pa dobil državno odlikovanje.“
Koalicija odločno na strani predsednika države
Predsednik Türk je na seji zavrnil vse očitke iz predlagane ustavne obtožbe. Po njegovih besedah je predlog pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv. Znova je pojasnil, da je nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, skupaj z Tomažem Časom in Leopoldom Jesenkom, podelil srebrni red za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije v času akcije Sever. "Poudarjam, v času akcije Sever, to je poleti in jeseni leta 1989, ne prej ne pozneje, in torej nikakor za njihovo celotno delovanje pri opravljanju dolžnosti v času pred demokratično preobrazbo Slovenije," je dejal.
Po mnenju vodje poslanske skupine SD Mirana Potrča je bila ustavna obtožba pripravljena nekorektno, nedostojno in omalovažujoče do institucije obtožbe, državnega zbora in predsednika. Izrazil je prepričanje, da obtožba služi le kot pretveza za razpravo o politični primernosti ravnanja predsednika. Tudi vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem je menila, da resnični cilj predlagateljev ni bil poslati predsednika na "zatožno klop". "Politične koristi si obetate le od tega, da parlament spremenite v politično-sodni tribunal," je očitala predlagateljem.
Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica pa je predlog obtožbe zloraba ustave, postopka ustavne obtožbe in instituta predsednika republike. V ustavni obtožbi ni po njegovih besedah niti enega argumenta, iz katerega bi izhajalo, da je predsednik republike kršil ustavo. Tudi po mnenju Joška Godca (DeSUS) so predlagatelji predlog popolnoma spolitizirali ter zlorabili ustavne mehanizme za reševanje lastnih nerazčiščenih ideoloških travm.
Cukjati: Ta podelitev je tudi nemoralna, ker je žaljiva za vse tiste žrtve, ki jih je Ertlova Udba zasledovala
"Podelitev najvišjega državnega odlikovanja za eno samo dejanje človeku, ki je mnogim Slovencem dolga leta povzročal veliko trpljenje, je neresno in nevredno predsednika države," pa je menil France Cukjati (SDS). „Podelitev visokega državnega odlikovanja, ki se po zakonu podeljuje za izjemno delo in zasluge pri obrambi sedanje Republike Slovenije, torej tiste državne tvorbe, ki se je osvobodila prejšnjega nedemokratičnega sistema, človeku, ki je do konca ščitil ta sistem, je več kot cinizem. Je zloraba funkcije predsednika države. Ta podelitev je tudi nemoralna, ker je žaljiva za vse tiste žrtve, ki jih je Ertlova Udba zasledovala, preganjala, zapirala, mučila ali celo morila. Enak ignorantski odnos do žrtev totalitarnega režima, je pri predsedniku zaznati tudi takrat, ko nima časa skrbno premisliti o odmevnosti svojih besed in na nepričakovano novinarsko vprašanje o Hudi jami, spontano odgovori, da gre za drugorazredno temo. Prav taki spontani in nekontrolirani odgovori navadno razkrijejo, kaj človek nosi v svojem srcu,“ je povedal Cukjati.
Žerjav: Poteza predsednika republike je bila neprimerna in neodgovorna
Podporo obtožbi so napovedali tudi v SLS, saj menijo, da je odlikovanje Ertla "posmeh vsem, ki so iskreno delovali za osamosvojitev Slovenije", kot je dejal Radovan Žerjav. „Odlikovanje gospoda Tomaža Ertla žal pomeni tudi korak nazaj in utrjevanje delitev v slovenskem narodu. Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije sta največja simbolna zgodovinska trenutka, ki sta v celoti povezala slovenski narod ne glede na politične, verske in druge razlike bolj kot katerikoli dogodek prej ali kasneje. Odlikovanje gospoda Tomaža Ertla pa ne povezuje, temveč deli slovenski narod in sporoča, da so temeljne pravice in človekove svoboščine danes v Sloveniji zgolj zapisane na papirju. Da pa je to ustavni papir pa je očitno predsedniku republike malo mar. Tukaj želimo biti povsem jasni. Poteza predsednika republike je bila neprimerna in neodgovorna. Toliko bolj zato, ker je še posebej danes v zapleteni in krizni situaciji v katero je v zadnjem letu zašla ne le slovenska politika, pač pa celotna slovenska družba in nacija, dobesedno potrebujemo avtoritete, politične osebnosti, ki jim bodo vsi ljudje zaupali. Žal je predsednik republike s to neodgovorno potezo odvzel svojemu položaju predsednika vlogo povezovalca v slovenskem občestvu. In to prav tukaj in sedaj, ko bi bila ta drža ključna in nenadomestljiva. Sam je diskreditiral vlogo predsednika, ki mu jo je z neposredno izvolitvijo daje sama po sebi. Gre za nadaljevanje diskreditacije vloge predsednika, ki se je začela že s popolnoma neprimerno izjavo predsednika, da je Huda jama in dogodki v zvezi z njo drugorazredna tema,“ je povedal Žerjav.
