Nuncij v Sloveniji obhaja 50 let duhovništva
Cerkev na Slovenskem | 19.03.2010, 12:28
Apostolski nuncij Sloveniji nadškof Santos Abril y Castelló na današnji praznik sv. Jožefa obhaja 50-let mašništva. Zunanjo slovesnost zlate maša bo ob somaševanju slovenskih škofov obhajal v nedeljo ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah.
Pogovor z nuncijem bomo objavili v oddaji Naš gos na veliko soboto ob 18.30. Nadškof Santos Abrill y Castello nam bo spregovoril o svojem otroštvu, družini, potovanju po svetu, kjer je deloval kot diplomat Svetega sedeža in tudi o svojem osebnem odnosu s papežem Janezom Pavlom II. Povprašali pa ga bomo tudi o njegovih spominih na leta, ki jih preživlja v Sloveniji. In kaj ga je spodbudilo k odločitvi za duhovništvo? Nadškof Santos Abrill y Castello takole odgovarja: „V meni je bila močna želja, da bi pomagal drugim, še posebej na duhovnem področju. Edini dvom, ki sem ga imel pa je bil tale: ali naj postanem zdravnik, ali pa duhovnik. Oče je želel, da bi postal inženir, meni pa matematika ni bila prav nič všeč. Zato sem se temu uprl. Odločil sem se za študij medicine, kateremu sem se v celoti posvetil in sem tudi upal, da ga bom dokončal; tudi ko sem že vstopil v semenišče sem nadaljeval ta študij. Zame je bil to način, da bi lahko pomagal mnogim ljudem in jim prenesel naše sporočilo vere. Bil sem namreč prepričan, da življenje preživiš koristno le, če se posvetiš drugim.“
Voščilo predsednika Slovenske škofovske konference
apostolskemu nunciju msgr. dr. Santosu Abrilu y Castellóju ob zlatem mašnem jubileju
Apostolski nuncij in dekan diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji msgr. ddr. Santos Abril y Castelló obhaja na praznik sv. Jožefa, 19. marca 2010, zlatomašni jubilej – petdeset let duhovništva, 16. junija pa 25 let škofovstva. Z njim se v letu duhovništva Cerkev na Slovenskem, na poseben način povezana z vesoljno Cerkvijo, zahvaljuje Bogu za dar duhovništva in škofovstva.
Papež Benedikt XVI. je še kot kardinal nekoč dejal: »Če je duhovnik prijatelj Jezusa Kristusa, ga bodo ljudje, zlasti verniki, sprejemali ne samo kot prijatelja in sopotnika v življenju, ampak tudi kot pastirja v evangeljskem pomenu besede.« Naš nuncij izžareva prav to: povezanost s Kristusom, velikim duhovnikom, na eni strani in prijateljsko bližino ljudem na drugi. Ni le uradnik in spreten diplomat, temveč tudi duhovnik, pastir in prijatelj slovenskega ljudstva. To smo v Sloveniji spoznali kmalu po njegovem prihodu. Svojo diplomatsko službo je vselej plemenitil s pastoralno. Rad prihaja med slovenska verna občestva, se veseli z veselimi in sočustvuje z žalostnimi. Njegovo diplomatsko delo je sicer v prvi vrsti v tem, da predstavlja Sveti sedež v državi, v katero je poslan, in je po pravilu tam tudi dekan diplomatskega zbora. Za verne in vse ljudi dobre volje v tisti državi pa je tudi glas svetega očeta. Sam je dejal, da mora kot nuncij ohranjati edinost Cerkve v deželi, kamor je poslan, in biti vez edinosti s svetim očetom. Ob nastopu službe v Sloveniji je povedal: »Moje poslanstvo je, da predstavljam svetega očeta, da bosta njegova beseda in zgled vodila in razsvetljevala življenje krajevne Cerkve.« V sedmih letih bivanja pri nas je Cerkev na Slovenskem s strukturnimi in kadrovskimi spremembami v marsičem dobila novo podobo. Prav on je kot predstavnik svetega očeta pri tem pomembno sodeloval. Redno je spremljal seje slovenske škofovske konference in tudi zdaj pomaga iskati novih poti evangelizacije našega naroda.
Santos Abril y Castelló si je za svoje škofovsko geslo izbral besede »Za Cerkev – s Petrom«. Bogu se zahvaljujemo za njegovo pastirsko gorečnost, zvestobo Petrovemu sedežu in službo edinosti. Služba predstavnika svetega očeta je služba pokorščine in ponižnosti. Zanjo veljajo Janezove besede: »On mora rasti, jaz pa se manjšati«. Ko torej spremljamo popotovanje našega nuncija, vidimo njegove imenitne dosežke in vrhunce, kakršne ima v svoji diplomatski torbi le malokdo. Bil je sodelavec številnih znanih osebnosti in kar štirih papežev. Eden izmed jih, Božji služabnik Janez Pavel II., ga je celo javno imenoval »moj profesor španščine«. In vendar v njegovem služenju bolj kakor vsi ti 'zunanji' karierni dosežki izstopata trdna vera in zvestoba Cerkvi. Za ta zgled in za izkazano ljubezen do našega ljudstva se mu ob njegovem zlatem duhovniškem in srebrnem škofovskem jubileju iskreno zahvaljujem ter mu kličem: še na mnoga leta!
msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit, predsednik SŠK
