Mešanica pomoči za Grčijo v skrajni sili
| 31.03.2010, 16:29
Ugibanj, ali bo Evropa sposobna najti rešitev za Grčijo, je konec. Dosežen je bil namreč dogovor o pomoči tej prezadolženi južnoevropski državi, pri kateri bo, če bo to potrebno, sodelovalo vseh 16 članic evrske skupine.
Dogovor voditeljev držav v območju evra pravzaprav temelji na dogovoru, ki sta ga sklenila Nemčija in Francija. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta pred vrhom povezave v Bruslju govorila o mehanizmu morebitne finančne pomoči Grčiji, ki naj bi temeljil na evropskem okviru usklajenih dvostranskih posojil z možnostjo sodelovanja mednarodnega denarnega sklada. Ta bi ob morebitni solidarnostni pomoči zagotovil manjši del, predvidoma tretjino, ostalo pa bi padlo na pleča evrskih članic. Sveženj pomoči, vreden 22 milijard evrov, bo sprožen le v skrajni sili, če Grčija na finančnih trgih ne bo sposobna zagotoviti sredstev za odplačevanje svojih obveznosti. V dogovoru je namreč zapisano, da država ni zaprosila za pomoč. Ob tem, da bo morala Grčija prej izčrpati vse možnosti, da si denar za refinanciranje dolgov zagotovi na trgu, bo morala tudi dokazati, da izpolnjuje varčevalne in reformne zahteve.
Vsako izplačilo posojil naj bi sicer terjalo soglasje vseh držav z evrom, skladno z obstoječim pravnim redom in nacionalnimi zakonodajami ob močnem pogojevanju ter na temelju ocen Evropske komisije in Evropske centralne banke. Države z evrom naj bi v mehanizmu sodelovale glede na udeležbo v kapitalu Evropske centralne banke. Če bi zaprosila za pomoč, bi Slovenija Grčiji prispevala 0,48 odstotka kredita. Največji delež imata Nemčija in Francija, 19 in 14-odstotnega.
Namen mehanizma je zastaviti ustrezne spodbude
Namen mehanizma pomoči v primeru njegove izvedbe ne bo zagotoviti financiranja Grčiji po povprečnih obrestnih merah na državne obveznice v območju evra, ampak zastaviti ustrezne spodbude, da Grčija čim prej doseže pripravljenost na vnovičen nastop na finančnih trgih. Cena posojil naj bi ustrezala tveganjem. Obrestne mere na posojila tako ne bodo koncesijske oziroma ne bo šlo za subvencioniranje Grčije.
Nemčija in Francija se ob tem zavzemata za okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik v Evropski uniji ter okrepljen in dopolnjen pravni okvir za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v območju evra in izboljšanje krizne odzivnosti. S tem naj bi se okrepil obstoječi postopek proti državam zaradi presežnega primanjkljaja, s čimer je odprta možnost strožjih sankcij. Nemčija in Francija sta tudi že pozvali tudi k ustanovitvi posebne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov držav članic povezave, komisije in Evropske centralne banke, ki naj do konca leta predstavi vse možnosti za okrepitev pravnega okvira Unije, povezanega s tem vprašanjem.
Grčija prikrivala stanje javnih financ
Finančni trgi so se na novice o dogovoru odzvali pozitivno in zabeležili precejšnjo rast. Grčija položaj sicer pretresa od novembra lani. Takrat je prišlo na dan, da so se prejšnje vlade vodile tako imenovano kreativno računovodstvo in prikrivale stanje grških javnih financ. Posledice so ogromen, več kot 12-odstotni proračunski primanjkljaja v minulem letu in ogromen javni dolg, ki znaša približno 300 milijonov evrov oziroma skoraj 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Omeniti velja, da Grčija, razen v letu 2006, nikoli ni izpolnjevala tako imenovanih maastrichtskih kriterijev, ki so predpogoj za članstvo v evropski monetarni uniji. Prav tako je stalno popravljala preliminarne makroekonomske podatke. Po daljših pritiskih finančnih trgov, na katerih se Grčija drago in težko zadolžuje, ter zahtevah Evropske unije je vlada objavila varčevalne ukrepe, s katerimi namerava prihraniti skoraj 5 milijard evrov oziroma približno dva odstotka bruto domačega proizvoda. Cilj Grčije je še letos zmanjšati javnofinančni primanjkljaj na 8,7 odstotka, do leta 2012 pa naj bi ga zmanjšala pod 3 odstotke. Vse to namerava doseči z zvišanjem splošne stopnje davka na dodano vrednost, zvišanjem trošarin na pogonska goriva in cigarete, višjimi davki na luksuzne dobrine ter s kleščenjem plač in bonitet v javnem sektorju.
Napovedi vladnih ukrepov so izzvali številne proteste javnih uslužbencev, nekateri so bili celo nasilni. Divje stavke so prizadele delovanje šol in bolnišnic ter ohromile javni promet. Mnogi delavci so prepričani, da kriza posledica spletk zunanjih sil, od mednarodnih špekulantov do evropske centralne banke, glavna sindikata v državi pa sta varčevalne ukrepe grške vlade označila kot nepopularne in barbarske. A Grki se bodo morali soočiti s tem, da ne bo višjih plač, da bodo višji davki, dražji bencin in da bodo morali delati dve leti več kot do zdaj.
Sesutje članice evro skupine bi lahko ogrozilo skupno valuto
Ob vsem tem se je pojavljalo vprašanje, zakaj finančni ministri in voditelji ves čas govorijo, da nobene članice evrske skupine ne bodo pustile bankrotirati, obenem pa taktizirajo, ko je treba povedati, kakšna bo ta pomoč, kakšni bodo pogoji za njeno pridobitev, v kolikšnem roku bo treba denar dolg vrniti in druge podrobnosti. Dejstvo je, da imajo članice evroobmočja skupno valuto. Bankrot najšibkejše članice pa lahko povzroči učinek domin. Sesujejo se lahko še druge države, kar pa bi lahko ogrozilo evro. Bolj kot je šibko zaupanje vlagateljev na finančnih trgih v kreditno sposobnost katere od članic, višje obresti zahtevajo za preostale članice. Če pa države evroobmočja zagotavljajo, da nobene članice ne bodo pustile bankrotirati, dvigujejo zaupanje in ceneje se vse članice z evrom lahko zadolžujejo. Bankrot katerekoli od članic bi bil slab tudi zato, ker so si predvsem države PIIIGS, kamor poleg Grčije sodijo še Portugalska, Italija, Irska in Španija, denar izposojale v glavnem pri varčnih članicah. Če torej Nemci želijo dobiti svoj denar nazaj, ne smejo dopustiti bankrotov svojih dolžnic.
Grčija je torej opozorilo vsem, ki so prepozno ugotovili, da tudi država lahko bankrotira. Prav tako pa tistim, ki namesto odločnega urejanja svojih javnih financ in osredotočanja na rešitve, kako spodbuditi gospodarstvo, da bo ustvarilo čim več in bo čim več za deliti, konkretne ukrepe prelagajo in zgolj pišejo strategije.
Viri: STA, Razgledi.net
