ZDA: Bo zdravstvo res pravica, ne privilegij?
Svet | 24.03.2010, 14:41
Barack Obama je dosegel prvo pomembnejšo notranjepolitično zmago, odkar je na čelu ZDA. Po letu dni pogajanj in prepričevanj ter pozivu, ki ga je prvi mož svetovne velesile tik pred zdajci naslovil na svojo demokratsko stranko, je predstavniški dom ameriškega kongresa le prižgal zeleno luč največji zdravstveni reformi v državi v zadnjih 40-ih letih.
S podpisom predsednika je postala zakon, ki prinaša zavarovanje za 32 milijonov do zdaj nezavarovanih Američanov. V veljavo je sicer takoj stopilo le nekaj določb, večina pa jih bo začela veljati šele čez štiri leta. Res je, da je reforma nekoliko šibkejša, kot jo je Obama napovedoval pred prihodom v Belo hišo, a kljub temu prinaša nekaj pomembnih novosti, tudi prepoved diskriminacije bolnikov.
Ameriški zdravstveni sistem je v zelo slabem stanju. Prvi problem so stroški zavarovanja, ki nenehno rastejo. Zdravstvene zavarovalnice delujejo po načelu dobička in iščejo različne načine, da zavarovanim ne plačajo zdravstvenega posega. Prav tako nagrajujejo svoje zaposlene, ki jim uspe najti razlog za zavrnitev plačila zdravljenja, ljudje, ki so pošteno plačevali premije in živeli v prepričanju, da so dobro zavarovani, pa tako ostanejo brez zavarovanja, ko ga potrebujejo. Zavarovalnice postavljajo tudi omejitve, koliko bodo plačale za zdravljenje do konca življenja. Če torej posameznik dobi raka, omejitev hitro preseže in pustijo ga na cedilu.
Večina Američanov je sicer zdravstveno zavarovanih prek delodajalca ali pa sodijo v zvezni sistem Medicaid za revne oziroma sistem Medicare za starostnike. Tisti, ki se niso zavarovali, tega niso storili zaradi visokih stroškov. Najpogosteje gre za samozaposlene in tiste, ki niso dovolj revni, da bi bili deležni ugodnosti sistema Medicaid, obenem pa imajo premalo denarja, da bi si lahko privoščili zavarovanje.
Brez zavarovanja je približno 50 milijonov ljudi, 25 milijonov je premalo zavarovanih, večina Američanov pa ima zasebno zavarovanje, ki deluje, dokler resno ne zbolijo. Zavarovani so, kot že omenjeno, upokojenci, zaposleni v večjih podjetjih in najrevnejši, a morajo, ne glede na plačevanje premij, tudi oni nositi velik del stroškov zdravljenja, ko zbolijo, številni pa morajo zaradi tega celo v osebni stečaj.
Z novim zakonom o reformi zdravstva bodo največ pridobili tisti, ki si do zdaj niso mogli privoščiti zavarovanja. Približno 24-im milijonom ljudi bo na pomoč pri plačevanju premij priskočila država, s spremenjenimi kriteriji pa bodo tudi omogočili, da bo do državnega zavarovanja za revne upravičenih dodatnih 16 milijonov Američanov. Reforma namreč širi sistem Medicaid na tiste, ki imajo dohodke v višini 133 odstotkov praga revščine, kar za štiričlansko družino v ZDA trenutno znaša nekaj več kot 29 tisoč 300 dolarjev na leto. Predvidena je proračunska pomoč posameznikom, ki niso dovolj revni za Medicaid, vendar bi bilo zavarovanje zanje še vedno predrago. Meja je približno 44 tisoč dolarjev na leto za posameznika. Upokojenci bodo z reformo dobili večje kritje za nakup zdravil na recepte, sicer pa večjih sprememb sistema razen varčevanja ni.
Nekaj bodo izgubile zavarovalnice, ki ne bodo smele več zavračati ljudi, ki že imajo diagnozo. Novi zakon bi tudi zmanjšal stroške, ki jih zavarovalnice vedno znova nalagajo svojim komitentom, prav tako pa naj bi jim preprečil, da se odpovejo ljudem, ki resno zbolijo, in da ne obnovijo zavarovanja najbolj bolnim. Zavarovalnice bi v celoti krile preventivno nego zavarovancev, zavarovalniških polic pa ne bi smele deliti glede na spol.
Zavarovati se bodo morali prav vsi državljani in zakoniti priseljenci, svoje delavce pa bodo morala obvezno zavarovati tudi podjetja z več kot 50 zaposlenimi. V nasprotnem primeru bodo plačali kazen. A analitiki so prepričani, da bo kljub temu brez zavarovanja ostalo več kot 20 milijonov ljudi, od tega največ, kaka tretjina, nezakonitih priseljencev.
Otroci bodo po novem zakonu na policah staršev lahko do 26. leta starosti, v proračunu pa je sprva predvidenih pet milijard dolarjev za zavarovanje ljudi, ki ne bodo mogli do zavarovanja do leta 2014, ko se bodo morali zavarovati vsi ali pa plačati kazen. Po tem letu bodo začele delovati posebne borze zavarovanj, na katerih bodo lahko stranke izbirale najboljše ponudbe. Zakon ponudbe in povpraševanja naj bi znižal stroške, vendar je to pod velikim vprašajem.
Obamov največji domači projekt bo ameriške davkoplačevalce v prihodnjih desetih letih stal 940 milijard dolarjev. Reformo nameravajo plačati z višjimi davki za tiste, ki na leto zaslužijo več kot 200 tisoč dolarjev, obdavčitvami luksuznih zavarovalnih pogodb in varčevanjem.
Kongresniki so reformo podprli s tesno večino. Proti so glasovali vsi republikanci, nasprotovalo pa ji je tudi nekaj demokratov, ki so prepričani, da bo stranka s tem plačala previsoko politično ceno. Še nekaj dni pred glasovanjem v predstavniškem domu je vladala negotovost. Obama je zaradi zdravstvene reforme celo dvakrat prestavil napovedano pot v Azijo in kot kaže, je bila verjetno prav ta odločitev koristna za zagovornike reforme. Najbolj se je zapletalo pri vprašanju splava. Sedem sredinskih demokratov je namreč zahtevalo zagotovila, da državni denar ne bo porabljen za umetno prekinitev nosečnosti, razen v izrednih primerih. Ob tem so se oglasili tudi v ameriški škofovski konferenci, ki sicer pozdravlja širitev zdravstvenega zavarovanja na več državljanov, a upa, da bo Obama držal obljubo, ki jo je dal glede nefinanciranja splava. Že v sporočilu pred sprejetjem zgodovinske reforme so ameriški škofje zapisali, da bi morala ta v prvi vrsti ščititi življenje in dostojanstvo vseh ljudi ter zagotavljati temeljna moralna načela.
Verjetno jo bodo po tem presojali tudi sami Američani, ki, kot kažejo ankete, še vedno ostajajo močno razdeljeni. Obama tako nima časa počivati na lovorikah. Če mu z vrsto dogodkov, med katerimi bo promoviral novi zakon, ne bo uspelo prepričati ljudi, bo njegova stranka to plačala že na novembrskih kongresnih volitvah.
