VIDEO: Ferenc: Stali smo pred množico še nerazpadlih trupel
Slovenija | 09.03.2010, 15:17
V začetku marca je minilo eno leto od odkritja grobišča v rovu Svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem. Ob tej priložnosti so v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije pripravili srečanje, na katerem so predstavili dosedanje delo, načrte za naprej ter dileme in nemoči, ki se pojavljajo ob odkritju tega grobišča.
Na sredinem srečanju so predstavili tudi zbornik Totalitarizmi - vprašanja in izzivi, ki ga je izdal Študijski center za narodno spravo. V njem je 12 avtorjev med njimi tudi grof Nikolaj Tolstoy predstavilo temeljne značilnosti totalitarnih sistemov in njihovo nasilje.
Pri izkopavanjih v Hudi Jami je bilo najdenih nekaj več kot 700 okostij žrtev, po predvidevanjih pa naj bi jih bilo v rovu nekaj tisoč, morda več kot 5000, je povedal predsednik komisije za prikrita grobišča Jože Dežman. Trenutno poteka urejanje rova, kot ga zahteva zakonodaja, nato pa se bodo izkopavanja nadaljevala. Po dosedanjih izkopavanjih gre sklepati, da so bili v Barbarinem rovu pobiti slovenski vojni ujetniki in civilisti, pripeljani iz taborišča na Teharjah, med njimi tudi ženske. Pobijanje je potekalo v več valovih, na več načinov, izvajale pa so ga slovenske enote Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (Knoja), je na srečanju, ki sta ga ob obletnici pripravila Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije, dejal Jože Dežman.
Vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je izrazil razočaranje, da vprašanje prikritih grobišč še vedno ni ustrezno rešeno. 20 let je namreč po njegovem za vsako normalno državo dovolj časa, da bi uredila ta vprašanja. Opozoril je, da so kljub vsej razsežnosti in krutosti pobojev prizadevanja, da se žrtve dostojno pokoplje, še vedno omalovaževana in pospremljena s komentarji, naj prenehamo izkopavati kosti in se ukvarjati s preteklostjo. A v smetišča spremenjena grobišča za Ferenca ne morejo biti preteklost. Po njegovem so stvarnost, pred katero si vsaka demokratična država ne sme zakrivati oči. „Tretjega marca 2009, torej po skoraj osmih mesecih odstranjevanja ovir, ki so nas ločile od žrtev smo končno stali pred njimi. Stali smo pred ogromno belo gmoto, ki ji nismo videli konca, stali smo pred množico še nerazpadlih trupel,“ je povedal Ferenc.
Vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs je na srečanju izrazil prepričanje, da gre v primeru Hude Jame za veliko odprto vprašanje, ki ga je treba rešiti, če hočemo biti "spodobna država". Zdajšnja vlada je po njegovem podobno kot prejšnja izkopavanju naklonjena in če "bo tako tudi v izvršilni fazi, bomo naredili velik korak naprej". Huda Jama pri Laškem je po njegovem sicer le eno od 594 grobišč, ki jih je treba še urediti, eno večjih med njimi pa je t.i. tankovski jarek na Teznem pri Mariboru, kjer število pobitih presega 15.000. Povedal je še, da nameravajo grobišča v letošnjem in naslednjem letu sistematično pregledati.
Na srečanju je sodeloval tudi vodja kriminalistične akcije Sprava Pavle Jamnik, ki je povedal, da za zdaj za nobeno od žrtev ne vedo njenega imena in priimka. Na koncu razprave je tudi pozval, da se na obeh v državljansko vojno vpletenih straneh (tako na partizanski kot domobranski strani) preneha delitev žrtev na “vaše in naše”, ampak da se vse žrtve obravnavajo enkopravno, morebitno krivdo pa ugotavlja individualno.
