Nadškof Anton Stres
VIDEO: Evharistija kliče k solidarnosti
Radijski misijon | 27.03.2010, 16:36
V uvodu v zaključno sveto mašo letošnjega 5. radijskega misijona, je nadškof metropolit Anton Stres posebej izpostavil, da se danes srečujemo pri sveti evharistiji na križišču lepih dogodkov minulih dni. „Sklepa se radijski misijon, v ljubljanski nadškofiji se zaključuje škofijski evharistični dan, prav tako pa se danes sklepa teden družine...“
Nadškof Stres se je ustavil tudi ob veseli novici, da je danes Svetega sedež sprejel odločitev, da bo Lojze Grozde razglašen za blaženega in so bile tudi uradno priznane herojske kreposti božjega služabnika Janeza Gnidovca. "Veliko je torej razlogov, da se zahvalimo", je v uvodu v sveto mašo dejal nadškof metropolit Anton Stres. V homiliji pa je posebej izpostavil vlogo svete evharistije, ki nas povezuje v občestvo z brati in sestrami od nas pa pričakuje dejavno ljubezen.
Pridigo nadškofa dr. Antona Stresa objavljamo v celoti
Drage sestre in dragi bratje!
Tik pred cvetno nedeljo, s katero začenjamo praznovanje velikega tedna, smo zaključili naš radijski misijon. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sodelavcem Radia Ognjišče, ki so ga pripravili, dali ideje in realizirali, pa tudi vsem sobratom v škofovski službi, in drugim, ki so v pri njem sodelovali. Prav tako se zahvalim vam vsem, ki ste v času misijona še posebej pozorno spremljali Radio Ognjišče ter z njim in po župnijah molili za njegov uspeh. Posebno močno ste molili po župnijah, kjer ste imeli celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa.
Tako smo med tem misijonom razmišljali o evharistiji in duhovništvu ter nas je pri tem vodilo Jezusovo naročilo: „To delajte v moj spomin“. Beseda spomin ne pomeni samo spominsko obnavljanje nekega preteklega dogodka, kakor se to dogaja pri naših različnih proslavah. Gre za neprimerno več. Gre za ponovno doživljanje Jezusove darovanjske ljubezni, še več, gre za vraščanje v to ljubezen, gre za to, da sami v svojem srcu skušamo podoživeti enako razpoloženje velikodušnosti in ljubezni, tiste ljubezni, o kateri je Jezus rekel: „Večje ljubezni nima nihče kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje“. In kako se je to zgodilo oziroma kakšni so bili dogodki, ki so pripeljali do te daritve, smo pravkar slišali v evangeliju. Zato je vsaka sveta evharistija, vsaka sveta maša nekakšna šola ali vaja v Jezusovo ljubezen. Nekoč, ko še ni bilo obveznega šolstva, so imeli številni duhovniki po župnijah nedeljsko šolo, saj se vsi spomnimo tudi Slomškove knjige Blaže in Nežica; in tam učili otroke pisati, brati in računati. Vendar pa imamo še drugo nedeljsko šolo, še bolj pomembno in potrebno, nedeljsko šolo Božje ljubezni kot uvajanje v življenje iz te ljubezni, šolo za krščansko življenje iz vere, upanja in ljubezni.
Zato je nedeljska sveta maša tako nepogrešljiva. Vsekakor je ne smemo jemati kot dolžnost, ki jo skušamo čimbolj poceni, se pravi z najmanjšim trudim in najmanjšim vložkom svojega časa opraviti in odpraviti, da lahko nato živimo spet po starem. Sveta maša ni dolžnost, ki jo opravimo na seznamu naših bolj ali manj neljubih obveznosti. Sveta maša je naše tedensko duhovno okrepčilo, iz katerega črpamo moč za nesebično služenje in požrtvovalno življenje in darovanje v naših različnih stanovskih in poklicnih dejavnostih. Sveta maša je naše tedensko srečanje z Jezusom Kristusom, ki je za nas trpel, umrl in vstal, da s tem osvežimo in utrdimo naše prijateljstvo z njim in mu ostanemo naprej še bolj zvesti. Kakor so rekli afriški mučenci pred poganskim sodnikom, ki jih je zasliševal, zakaj so prekršili cesarjevo prepoved in se sestajali k maši: »Mi brez svete evharistije čisto preprosto ne moremo živeti«. Brez evharistije ne moremo ostati kristjani, zato je njeno mesto v našem tedenskem razporedu nepogrešljivo in nenadomestljivo.
»Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2,42) je rečeno prvih kristjanih. To jim je dajalo pogum, da so se veselo podali v svet in začeli svoje poslanstvo oznanjevanja evangelija v svetu, ki mu je bil tako tuj. Tudi naš svet postaja evangeliju vedno bolj tuj, zato je tudi naša naloga, da postanemo vsi apostoli, misijonarji. Vera, ki smo jo prejeli in ohranili, ni samo za nas. Kakor smo jo prejeli, kot dar, smo poklicani, da ta dar damo tudi naprej, da zanjo pričujemo in zanjo delamo, da se dejavno vključimo v vse dejavnosti in poslanstvo Cerkve. Najprej na ravni naših župnij. Ravno skupno obhajanje svete evharistije nas spodbuja in vstali Jezus, ki se nam pridruži kakor učencema na poti v Emavs, nas pošilja, da gremo pričevat in oznanjat, da On živi in ljubi.
Drage sestre in dragi bratje, ko danes na pragu velikega tedna zaključujemo radijski misijon, posvečen Jezusovemu naročilu, naj zadnjo večerjo nenehno obhajamo v njegov spomin, se oziramo že naprej, na naloge, ki nas čakajo v prihodnosti. Tudi pri tej sveti evharistiji, tej sveti maši, pri kateri smo zbrani sedaj, naj nam da Gospod svojega Svetega Duha, da bomo lahko izpolnili vse, kar pričakuje od nas, da bomo res izpolnili vse tudi kar pričakuje od nas naša domovina, naši sodobniki, ki bolj kakor kdaj prej potrebujejo verodostojno pričevanje kristjanov, da nas ima Bog neskončno rad in da nas vabi, da postanemo deležni njegovega odrešenja in njegovega večnega, trdnega in najbolj zvestega prijateljstva. Amen.
Vabljeni k ogledu fotogalerije!
Vse vsebine pravkar končanega 5. radijskega misijona so zbrane na posebni spletni strani. Tam najdete tudi vse posnetke misijonskih pogovorov in oddaj ter video utrinke dogajanja.
