Škof Jamnik: Prihodnost Cerkve je v občestvih
Cerkev na Slovenskem | 23.03.2010, 12:21
Tretji dan radijskega misijona poteka pod geslom: Evharistija za življenje sveta. V njem odkrivamo, kako nam evharistija lahko pomaga nositi Jezusovo navzočnost v naše okolje, tudi tja, kjer Boga ne poznajo. Dopoldne je z nami ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V prvem misijonskem pogovoru je poudaril, da je evharistija, sveta maša, temelj celotnega dneva in vsega, kar potem delamo.
Po besedah škofa Jamnika lahko okrepljeni z močjo evharistije pomagamo, da se z Jezusom srečajo tudi tisti, ki iščejo nek smisel v svojem življenju. V zadnjem obdobju se namreč povečuje zanimanje za duhovno življenje. Mnogi avtorji celo trdijo, da živimo v postekularizirani družbi. „Toda ta sodobni iskalec, ki si oblikuje to koktajl religioznost, vidi, da ga to vendarle ne izpolni. Še vedno ostaja prazen. Še vedno mu nekaj manjka“, pravi škof Jamnik.
Za nas kristjane je po njegovih besedah ta človek velik izziv. Moramo ga poslušati, ga razumeti, mu ne moralizirati, ampak mu dati spodbudne besede, da bo znal narediti korak naprej in v odgovornosti, v zavesti da ni sam, v občestvu, v odnosu z drugimi, da bo v toplini in žaru našel moč za ta korak. „Potem sem prepričan, da bo ta človek pripravljen narediti korak naprej in v veri doživljal ne neko breme, ne Boga kot nekega moralizatorja, nekega gospodarja, ali kaj podobnega, ampak kot nekoga, ki ga osvobaja, ki mu v življenju daje smisel, ki mu daje moči, da sprejema v življenju tudi odločitve.“ Po besedah škofa Jamnika pa je pomembno predvsem to, da znamo drugemu prisluhniti: „Da on lahko pove svoje mnenje. Tudi drugačno mnenje. Potem pa lahko v tem osebnem odnosu dobiva tudi moči, poguma, da bo tudi na verskem področju, pa tudi na vseh ostalih področjih, naredil bolj odločen korak in sprejel tudi neko odgovornost.“
Prihodnost Cerkve je v občestvih
Ena od značilnosti sodobnega človeka je globok individualizem, ki nas počasi zapira vase. „Zaprtost vase človeka dela šibkega apatičnega in na koncu se s takim človekom manipulira na vse možne načine.“
Jezus v evharistiji nas vabi, da dejavno dogovorimo na izzive, ki jih pred nas postavlja družba, da gradimo to družbo in vanjo vnašamo evangeljske vrednote. Kristjani smo sicer včasih v skušnjavi, da bi se zaprli v svoja varna okolja, občestva, kjer se dobro počutimo, s pa tem postajamo šibki in nemočni, smo premalo kvas.
„Sam osebno“, je dejal škof Anton Jamnik, „vidim prihodnost Cerkve in krščanstva v občestvih, v manjših skupnostih.“ Vendar pa ta občestva po besedah škofa Jamnika niso samo neka sociološka združenja. „Temelj tega občestva je Jezus Kristus. 'Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.' In zdi se mi, da je to zelo pomembno. Tudi če je nekdo zdaj sam v neki sobi, morda nekdo trpi, je preizkušan, ampak ni sam. V molitvi smo vedno občestvo.“ S tem, ko postavljamo Jezusa v evharistiji v središče našega življenja, pa po besedah škofa Antona Jamnika ne živimo nekje v oblakih, ampak nosimo njegovo prisotnost v ta svet.
Še nekaj besed o škofu Antonu Jamniku
Anton Jamnik se je rodil 27. 7. 1961 v Ljubljani. Osnovno šolo je končal leta 1976 v Grosupljem in se vpisal na gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični, kjer je leta 1980 maturiral. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1981 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in tu diplomiral leta 1987. Nadškof dr. Alojzij Šuštar ga je po mašniškem posvečenju poslal za kaplana v Kočevje, leta 1990 pa imenoval za svojega tajnika. Pri katedri za filozofijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je nadaljeval z magistrskim študijem in leta 1993 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Sveto med transcendenco in imanenco v sodobni slovenski filozofski misli. Naslednje leto je bil izvoljen in imenovan za asistenta pri Katedri za filozofijo TF Univerze v Ljubljani. Istega leta se je preselil v Zavod sv. Stanislava, kjer je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval verouk in nato filozofijo. Ob tem je nadaljeval svoj doktorski študij in ga zaključil z disertacijo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma. Od leta 1997 je docent za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Leta 1996 je bil imenovan za člana Republiške kurikularne komisije za filozofijo, od januarja 2002 pa je predsednik Republiške maturitetne komisije za filozofijo.
Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni urednik revije Tretji dan. Od ustanovitve dalje je bil tajnik Mešane krovne komisije katoliške Cerkve in Vlade republike Slovenije. Leta 1997 je postal mladi član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Julija 2000 ga je ljubljanski nadškof dr. Franc Rode imenoval za direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Leta 2005 ga je papež Benedikt XVI imenoval za pomožnega škofa v Ljubljanski nadškofiji. Posvečen je bil januarja 2006. Leta 2008 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Septembra 2008 je bil imenovan za direktorja Katoliškega inštituta, ki je pomembna stopnja pri oblikovanju Katoliške Univerze v Sloveniji. 1. septembra 2008 je bil znova imenovan za predsednika maturitetne komisije za filozofijo pri Ministrstvu za šolstvo. V zadnjem času se posebej posveča ustanavljanju Katoliške univerze.
