Leto 2010 - Leto človeške ribice?

| 04.02.2010, 08:49 Robert Božič

Ste vedeli tudi, da bo skrivnostna prebivalka Postojnske jame prav kmalu zaplavala v svojem novem domovanju in da bomo ob tem odprli največjo knjigo vtisov na svetu?

V ponedeljek, 8. februarja, v KD Življenje pripravljajo že 4. dan kulture in atrakcij, katerega glavni namen je razvoj tega slovenskega podzemnega bisera in želja približati ga slovenski javnosti. Vsem obiskovalcem jame bo ta dan prvič na ogled nov podzemni akvarij s človeškimi ribicami.

Izdelan je iz stekla, pločevine, jekla in betona. Dolg je kar 7 metrov, širok 2,4 metra in visok okoli 2,5 metra z volumnom 21,6 kubičnih metrov. Napolnjen je z jamsko kapnico - ujeto vodo, ki se zbira v jami in ima lastnosti voda naravnega življenjskega okolja človeške ribice. Voda sega do višine 1,1 metra.

„Prikazovanje človeške ribice javnosti ima v Postojnski jami dolgo tradicijo. Ureditev novega akvarija s človeškimi ribicami v Koncertni dvorani ima namen primerne in dostojne predstavitve največje in najbolj poznane jamske živali tako domači kot tuji, laični in strokovni javnosti. Pri prikazovanju je poudarek na edinstvenih prilagoditvah človeške ribice na jamsko okolje, pa tudi na izobraževanju in ozaveščanju obiskovalcev o ogroženosti, ranljivosti in izjemni biotski pestrosti ter izjemnosti našega kraškega podzemlja v kombinaciji s prikazovanjem drugih jamskih živali v Vivariju Proteus Speleobiološke postaje urejenem v Rovu Novih podpisov“, je zapisal Mag. Slavko Polak iz notranjskega muzeja Postojna.

Človeška ribica je zelo občutljivo bitje, navajeno na temo, zato svetloba, ki jo obdaja, ne sme biti premočna, niti je ne sme greti ali oddajati UV žarkov. Zaradi tega so v akvariju uporabljene svetilke z LED tehnologijo in svetila z optičnimi vlakni. Osrednji prostor (sigasta kopa) je izdelan iz naravnih kosov sigastih plošč in kapnikov, ki jih najdemo v podzemeljskem toku reke Pivke v predelu Tartar in je podobne barve kot naravno okolje človeške ribice v Planinski jami.

Akvarij je izdelan na osnovi 7-letnih izkušenj iz obnovljene speleobiološke postaje Vivarija Proteus, kjer je bil akvarij ob sodelovanju strokovnjakov izdelan prvič. Vivarij je šolski primer predstavitve jamskih živali.

Človeška ribica

Postojnska jama velja za zibelko speleobiologije. V postojnsko-planinskem jamskem sistemu živi kar 85 različnih vrst specializiranih podzemeljskih živali, kar je največ v svetovnem merilu in kar predstavlja presežek biotske raznovrstnosti. Najznamenitejša je vsekakor človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus).

Človeška ribica je navadno dolga od 25 do 30 cm in je največja jamska žival na svetu. Je repata dvoživka in sodi v starodavno skupino močerilarjev. Popolnoma je prilagojena življenju v temi - njena koža ne vsebuje zaščitnega pigmenta in je bledikasta z roza odtenkom, kar je posledica kožnih kapilar. Barva njene kože je podobna barvi človeške, zato mala kačica nosi takšno ime.

Oči ima zakrnele, diha pa z zunanjimi škrgami, preprostimi pljuči in kožo. Razvito ima notranje uho, ki je hkrati ravnotežni in slušni organ. Ima dva para drobnih nog, ki sta si daleč narazen, s po tremi prstki na sprednjem in po dvema na zadnjem paru. Pri plavanju si pomaga s plavutastim repom. Hrani se z rakci, črvi, polži in drugimi vodnimi nevretenčarji. Živi do 100 let, brez hrane pa lahko vzdrži tudi več let.

Razmnožuje se z jajčeci, ki jih samica odloži na spodnjo stran ploščatih kamnov. Najdemo jo tudi v podzemeljskih vodah Dinarskega krasa od Tržaško-Komenskega krasa do južnega dela Herzegovine. Človeška ribica je z zakonom zavarovana. Brez posebnega soglasja pristojnih naravovarstvenih ustanov je njen lov prepovedan.

Kratka zgodovina Človeške ribice

• Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 prvikrat omeni človeško ribico in ne verjame legendi, da gre za zmajevega mladiča.
• Naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli prvi pridobi žive in nato preparirane primerke ter risbe živali pošlje nekaterim naravoslovcem in zbirateljem.
• Človeška ribica dobi svoj prvi znanstveni opis leta 1768, ko ji avstrijski naravoslovec Joseph Nicolaus Laurenti nameni kratek opis in latinsko ime Proteus anguinus.
• Prve anatomske raziskave začne izvajati Carl Franz Anton Ritter von Schreibers v dunajskem muzeju. Živali mu pošilja Žiga Zois.
• Von Schreibers predstavi žival leta 1801 najprej v londonski Kraljevi družbi, pozneje še v Parizu. Od takrat je človeška ribica svetovno znana jamska prebivalka in še danes predmet številnih raziskav.
• V Sloveniji je človeška ribica z zakonom zavarovana živalska vrsta od leta 1922 z vsem jamskim živalstvom, od leta 1982 pa uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst, s katerimi je strogo prepovedano trgovati.