Kako zelene so bile olimpijske igre v Vancouvru?
| 27.02.2010, 01:10 Blaž Lesnik
Zimske olimpijske igre se bližajo koncu (triurna slovesnost bo v ponedeljek ob 2.30h po srednjeevropskem času), nas pa je v tokratnih okoljskih novicah zanimalo, kako so se organizatorji odrezali na področju varovanja okolja. Največji športni dogodek, na katerega se države organizatorke pripravljajo več let in za to, da se lahko najboljši pomerijo med seboj, gradijo poligone, športne objekte in cele vasi, je seveda velik zalogaj za okolje. Tega se organizatorji v zadnjih letih vse bolj zavedajo.
Kanada kot ena najbolj okoljsko zavednih držav je že zgodaj začela oglaševati, da bodo olimpijske igre leta 2010 v Vancouvru najbolj zelene. Vsako prizorišče zimskih olimpijskih iger je tako moralo skozi proces presoje vplivov na okolje. Zahtevnost ocenjevanja in vrednotenja se je od projekta do projekta razlikovala glede na značilnosti posamezne lokacije in projekta.
Slovesnosti ob odprtju in zaključku iger potekajo v sloviti dvorani BC Place Stadium, ki so jo prireditelji iger obnovili za 150 milijonov dolarjev. Tekmovalna prizorišča v Vancouvru in okolici vključujejo še Pacific Coliseum, Vancouver Olympic/Paralympic Centre, UBC Winter Sports Centre, Richmond Olympic Oval in Cypress Mountain.
Kanadčani se vsekakor lahko pohvalijo z največjim številom avtobusov na hidrogenske gorivne celice, ki ne proizvajajo škodljivih emisij (niti pare niti toplogrednih plinov), hkrati pa so tudi do dvakrat bolj učinkoviti kot avtobusi z motorji na notranje izgorevanje. Prevozijo lahko od 450 do 500 kilometrov naenkrat in dosegajo hitrost do 90 km / h. Z njimi želijo v Britanski Kolumbiji znižati izpuste toplogrednih plinov za 33 odstotkov do leta 2020.
Nekaj posebnega je tudi že omenjena ovalna dvorana Richmond Olympic Oval. Njen strop je iz masivnega kanadskega lesa, ki so ga tako rekoč rešili propada zaradi napada borovega podlubnika. Z velikostjo 100 x 200 metrov gre verjetno za največjo površino, pokrito z zavrženim lesom. S tem so snovalci želeli predvsem spoduditi uporabo takšnega lesa tudi drugje in ublažiti gospodarsko stisko v regiji zaradi epidemije tega podlubnika.
Inovativen je tudi sistem za zbiranje in ponovno uporabo deževnice. Večina zbrane deževnice je namenjena za splakovanje stranišč v dvorani. Ostanek se shrani v ribnik pred Ovalni dvorano in se uporablja za namakanje okoliških dreves in parka.
Ovalna dvorana ima tudi sistem za ponovno uporabo odvečne toplote, ki nastane pri pripravi ledenih površin. Dvorana je namreč prizorišče hitrostnega drsanja s 400-metrsko progo in ima 8000 sedežev. Energijo, pridobljeno iz ledu, uporabljajo za pripravo tople sanitarne vode in za ogrevanje oz. hlajenje. Ker je velikost drsališče ekvivalent velikosti šestih mednarodnih hokejskih igrišč, je kapaciteta vrnjene toplotne energije precejšnja.
Poleg tega pa bo ta veliki dogodek proizvedel še 150.000 dodatnih ton "posrednih" emisij – gre za emisije, ki jih je moč v veliki meri pripisati letalskim letom in nastanitvam gledalcev, novinarjev, podjetij in sponzorjev ter njihovih partnerjev.
Tako organizatorji. Kritiki so drugačnega mnenja in ostro nasprotujejo trditvi, da gre za zelene olimpijske igre: posekanih naj bi bilo več deset tisoč dreves, pri širitvi avtoceste pa je nastala velika okoljska škoda. Smučarska prizorišča so namreč skoncentrirana v Whistlerju in njegovi okolici. Zimsko-športno središče od Vancouvra loči 145 kilometrov, a ju povezuje samo ena avtocesta ("Sea-to-Sky"). Med sezono vzame pot tudi do tri ure vožnje. Kanadčani so tako razširili cesto, kolikor so mogli, a sta jim morje na eni strani in hribi na drugi marsikje preprečila razširitev. Pri gradnji naj bi ustrelili veliko število črnih medvedov, obenem pa naj bi masivna uporaba betona (in gramoza) za gradbeništvo povzročila pomor milijonov lososov v reki Fraser.
